A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Viri in literatura

Cergol, Ana: Senčna stran znanosti: Evgenika v slovenski preteklosti in človeški genetiki sodobnih ter prihodnjih generacij: diplomsko delo, Ljubljana, 2008 (na sistory.si).

Fortuna, Barbara: Leposlovje v Ženskem svetu 1923-1941: diplomsko delo, Ljubljana, 2014.

Hojan, Tatjana: "Kdor lepo pisati zna,veliko velja!" Pisala v slovenskih pedagoških glasilih, Šolska kronika, leto 23 (=47), št. 3, str. 426-437 (na dlib.si).

Orožen, Martina: Anton Martin Slomšek, Djanje svetnikov božjih – vzgoja duha,kultura srca in govora v novoslovenskem knjižnem jeziku sredi 19. stoletja (na kuscholarworks.ku.edu).

The History of East-Central European Eugenics, 1900-1945, London [etc.], 2015, str. 389-390.

Poglejte še

dlib.si

Sprehodi po kulturni dediščini šolstva v Ljubljani (na ssolski-muzej.si).

Ženski svet (sl)

Natisni

Ema Deisinger

pedagoginja, pisateljica, publicistka, učiteljica.

* 1901, Kamnik
1990, Dingolfing





Ema Deisinger se je rodila leta 1901 v Kamniku v premožni družini. Leta 1927 se je vpisala na študij pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in tu štiri leta kasneje diplomirala. Poučevala je na več šolah v Ljubljani in Mariboru, delovala je tudi v centru za pomoč staršem. Napisala je vrsto člankov s področja pedagogike, večino jih je objavila v katoliško usmerjenem strokovnem časopisu Slovenski učitelj. Med njenimi strokovnimi deli velja omeniti članek Pedagoška Evgenika (1935) in knjigo Deška predpubertetna doba (1936). V 40-ih letih 20. stoletja se je preselila v Dingolfing (en) v Nemčiji, kjer je delovala kot učiteljica in kasneje kot vodja srednje šole. Umrla je leta 1990 v Dingolfingu.

V svojih besedilih je pisala o morali, zlasti problemu degradacije vrednot in spolne razuzdanosti ter evgeniki. Na področju evgenike je poudarjala pomen izobraževanja in vzgoje, zlasti glede prenosa etičnih vrednot. Nasprotovala je Hitlerjevemu konceptu rasne evgenike ter omejevanju razmnoževanja manjšin in drugih skupin, ki so ga na podlagi rasne evgenike uvedle nekatere evropske države. Čeprav sta o evgeniki pisali tudi Angela Vode in Alojzija Štebi, pa je bila Deisingerjeva verjetno edina ženska, ki je igrala vidno vlogo v evgeničnem gibanju.

Vnos: MS


Nazaj Naprej