A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Hubert Bergant (vir: Kulturni dom Nova Gorica)

Viri in literatura

Bergant, Hubert: Ob orglah, Nova Gorica, 1996.

Enciklopedija Slovenije, zv. 1, Ljubljana, 1987.

Frelih, Saša - Mišo:  Hubert Bergant (19341999), v: Mohorjev koledar 2000, 209212.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, AL, Ljubljana, 2008.

Slovenski veliki leksikon, AG, Ljubljana, 2003.

Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana,  2005.

Škulj, Edo: Ob 40-letnici obuditve Cerkvenega glasbenika (4), Cerkveni glasbenik, let. 109 (2016), št. 4, str. 9. 

Vremšak, Samo: Hubert Bergant 19341999, Delo, 27. 1. 1999, 9.

Vremšak, Samo: Hubertu Bergantu in memoriam (19341999), v Kamniški zbornik (2000), letnik 15, 227.

Poglejte še

Digitalna knjižnica Slovenije (na dlib.si)

Kulturni dom Nova Gorica

Po DELU: Uspeh kamniškega glasbenika, Orgelski virtuoz Hubert Bergant je nastopil v Beogradu Kamniški občan (1964), letnik 3, številka 4, 5.

Wikipedija (sl), (de)

Natisni

Hubert Bergant

glasbenik, organist, pianist, umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor.

* 13. 11. 1934, Kamnik
20. 1. 1999, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana, Nova Gorica.


Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1959 diplomiral iz klavirja, leta 1960 pa iz orgel. Sledila je diploma iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi se je leta 1963 izpopolnjeval v orgelski igri pri Antonu Heillerju (en) in Hansu Haselböcku (de). V letih 19641971 je bil gimnazijski profesor in ravnatelj Glasbene šole v Novi Gorici. Od leta 1965 do smrti je bil profesor za orgle na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Na svojih koncertih je z veliko mero muzikalnosti in tehnične dovršenosti med drugim izvedel celotna Bachova orgelska dela in na čembalu Bachov Dobro uglašeni klavir (en). Izdal je številne gramofonske plošče.

Bil je nečak rezbarja Maksa Berganta.

Vnos: AK


Nazaj Naprej