A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Svetozar Frantar (vir: Osnovna šola Marije Vere)

Galerija slik
Viri in literatura

Romšak, Tina prof.: In memoriam dr. Svetozarja Frantarja, Kamniški zbornik (2002), letnik 16, 257258.

Natisni

Svetozar Frantar

filatelist, igralec, kulturni delavec, pravnik, sodelavec OF.

* 30. 7. 1911, Opčine pri Trstu
7. 9. 2001, Kamnik


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana.


Svetozar Frantar se je rodil 30. julija 1911 na Opčinah pri Trstu. Tik pred vojno se je družina preselila v Kranj, pozneje pa v Ljubljano, kjer je dokončal osnovno šolo, klasično gimnazijo ter pravno fakulteto. Leta 1934 je diplomiral, nato pa opravljal sodno prakso na ljubljanskem sodišču.

Leta 1936 se je pričelo njegovo kamniško obdobje, ko je postal koncipient v odvetniški pisarni dr. Iva Potokarja. Tu je bil do začetka okupacije, ko sta morala s predstojnikom bežati pred gestapom.  Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano. Tu je služboval tudi po osvoboditvi, saj je kot sodelavec osvobodilne fronte (OF) (od leta 1941) opravljal razne pravniške funkcije pri novi vladi. Odslej je živel pri družini v Kamniku. 

V petdesetih letih je odprl odvetniško pisarno in se dejavno posvetil družbenemu in društvenemu življenju. Bil je med ustanovitelji kamniškega turističnega društva, član dramske sekcije Solidarnost, član in odbornik planinskega društva, član Filatelističnega društva Ivan Vavpotič, ljubiteljski ornitolog, zbiralec in občudovalec metuljev. V zvezi z mestom Kamnik in okolico je imel veliko načrtov, a jih je bilo do danes le malo uresničenih.

Z amatersko gledališko dejavnostjo se je Frantar ukvarjal že v klasični gimnaziji. S sošolci so odigrali Shakespearovega Julija Cezarja; po prihodu v Kamnik je postal član čitalniškega gledališkega odseka in po drugi svetovni vojni član dramske sekcije Solidarnost. V spominu starejših občanov še vedno živi njegov lik Pravdača iz Kreftovih Celjskih grofov, uprizorjenih na kamniškem odru 1953. leta v režiji Božidarja Ravnikarja in Maksa Furijana

Posebno vrednoto je Frantarju pomenila kulturna dediščina znamenitih Kamničanov, ki so trajno zaznamovali slovenski in evropski prostor. Njegova ideja o postavitvi kamniških propilej, spominskega stebrišča s kipi znamenitih Kamničanov, žal ni bila uresničena. Od te zamisli sta nastala samo spomenika pesniku Antonu Medvedu, postavljenem na Grabnu in dr. Juriju Starovašniku na Malem gradu.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja.


Nazaj Naprej