Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>
Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 7, Ljubljana, 1993.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Natisni

Marjan Marinc

dramatik, gledališki igralec, režiser, sodelavec OF.

* 19. 10. 1921, Kamnik
20. 12. 1990, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana, Novi Sad.


Rodil se je leta 1921 v Kamniku. Med narodnoosvobodilnim bojem (NOB) je sodeloval v partizanskem gledališču. Od leta 1952 do 1955 je bil režiser v novosadski operi (sr). Od leta 1959 do 1975 je bil urednik zabavnih oddaj in režiser radijskih iger pri Radiu Ljubljana. Med vojno je pisal skeče, po vojni pa komedije, ki so jih igrali večinoma v amaterskih gledališčih. Največkrat je bila uprizorjena komedija Poročil se bom s svojo ženo (prvič uprizorjena leta 1961). Izstopajo še Komedija o komediji (19571958), Muza na mansardi (1959) in Ljubezen v kovčku.

Nekatere njegove radijske igre za otroke so izvajale tudi radijske postaje. Med njegove najuspešnejše otroške radijske igre sodijo Maček, Mustafa, Žebljiček Špiček, Srebrni konj, Čarobni svinčnik, Rumeni bonboni, Pika in druge. Radijska igra Krasen cirkus je izšla v knjigi (1965). Od radijskih iger za odrasle so bile najbolj odmevne igre z družbenokritično poanto (Weekend, 1963; Nedeljsko kosilo, 1966; Naslovna stran, 1967), na televiziji komedija Strup, med in nič (1972). Marinc jih je večinoma sam režiral in v njih tudi igral. Napisal in režiral je več radijskih nadaljevank (Dediči, 1978-79; Inšpektor Ris, 1973-76; Stric Gabrijel ima vedno prav, 1976). Leta 1989 je prejel Ježkovo nagrado. Umrl je leta 1990 v Ljubljani.

Zbiral je tudi starine. V oporoki je vasi Dvor zapustil zbirko zelezolivarskih izdelkov nastalih v Auerspergovi livarni, ki je v tem kraju delovala od 1796 do 189. Vaščani in Občina Žužemberk je zbirko uredila  2003  kot Muzej Marjana Marinca.

Vnos: PP


Nazaj Naprej