A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

dr. Mara Bešter (vir: Perovski list)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv.1, Ljubljana, 1987.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, AL, Ljubljana, 2008.

Trotošek, Katja, Perovski list, letnik 1, št.1, 2011.

Poglejte še

Trotošek, Katja: Dr. Mara Bešter znanstvenica in družbenopolitična delavka, Perovski list, 2011.

Wikipedija (sl)

Natisni

Mara Bešter

doktorica znanosti, ekonomistka, partizanka, političarka, univerzitetna profesorica, ustavna sodnica.

* 16. 7. 1922, Kamnik
31. 7. 2010


Območje delovanja: Ljubljana.


Rodila se je na Perovem v Kamniku.

Diplomirala je leta 1956 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter leta 1960 postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti. Od leta 1956 je predavala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, od leta 1972 kot redna profesorica statistike. Leta 1992 je bila imenovana za zaslužno profesorico ljubljanske univerze. Njeno raziskovalno delo je bilo razdeljeno na tri tematska področja. Prvo področje se je nanašalo na tedaj novi sistem družbenih dejavnosti, pri čemer ji je uspelo zgraditi konsistenten in zaokrožen sistem tovrstnih dejavnosti. Pri tem je izhajala iz splošne ekonomske teorije in predpostavke, da bi bilo treba na tem področju iz ekonomskih in družbenopolitičnih razlogov ukiniti proračunski sistem. Drugo področje se je nanašalo na biološko reprodukcijo in položaj žensk v družbi. Utemeljuje ekonomske razloge za to, da gre pri biološki reprodukciji ob visokem odstotku zaposlenih žensk za pomembno družbeno vprašanje in da je brez učinkovite družbene aktivnosti na tem področju ogrožena rast produktivnosti dela. Tretje področje pa je bilo raziskovanje kazalcev celotne družbene reprodukcije. Delala je sistematičen pregled celotne vzhodne in zahodne literature in teoretično utemeljila, da je pojem družbenega produkta generičen. 

Objavila je več strokovnih in znanstvenih člankov ter visokošolskih učbenikov. Je avtorica naslednjih del: doktorske disertacije z naslovom Pojem in pomen pokazateljev družbenega produkta v sodobni teoriji in praksi (1958); učbenikov in knjig: O pokazateljih družbene proizvodnje (1962); Ekonomska statistika II (1968, 1970, 1972); Narodnogospodarski agregati (1971), Statistične metode (1966); Ekonomska statistika (1977, 1985) in Ekonomska statistika (soavtorica z Leo Bregar; 19921998); raziskovalnih poročil Program istraživanja privrednog sistema SFR Jugoslavije za razdoblje godine 19761980 (1976), Financiranje družbenih dejavnosti I (1977); Financiranje družbenih dejavnosti II (1979); ter več strokovnih in znanstvenih člankov.

V Narodnoosvobodilni boj (NOB) se je aktivno vključila februarja 1942 in bila zaradi tega tudi internirana v koncentracijsko taborišče. Že kot mlado dekle je postala članica Komunistične partije. Po letu 1945 je delovala v raznih družbenopolitičnih organih in bila med drugim poslanka ustavodajne ter prve slovenske skupščine in poslanka zvezne skupščine. Od leta 1975 je bila članica republiškega sveta za družbeni razvoj in ekonomsko politiko. Leta 1982 je bila izvoljena za sodnico ustavnega sodišča Socialistične Republike Slovenije (SRS). Kot strokovnjakinja s področja ekonomije je bila med drugim tudi članica ekonomskega sveta Jugoslavije. Sodelovala je na mnogih mednarodnih srečanjih, predvsem na simpoziju Evropske gospodarske skupnosti (EGS) za socialni razvoj in kot članica jugoslovanske delegacije na zasedanjih mednarodne organizacije dela. Leta 1992 je bila imenovana za zaslužno profesorico ljubljanske univerze.

Pokopana je na kamniških Žalah.

Vnos: HK


Nazaj Naprej