A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Alojzij Peterlin - Batog (vir: europeana.eu)

Galerija slik
Viri in literatura
Natisni

Alojzij Peterlin - Batog, Vitalis

duhovnik, pesnik, pisatelj, učitelj, urednik.

* 13. 12. 1872, Kamnik
14. 3. 1943, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana.


Rojen je v Kamniku. Štirirazredno osnovno šolo je končal v LjubljaniGimnazijo je obiskoval v  Ljubljani (1883–1888), v Novem mestu (1889-1890), spet  v Ljubljani (1890-1891), nato v Beljaku in kot privatist v Celovcu. Maturiral je leta 1894 kot vojak 17. pehotnega polka v Ljubljani. V letih 1895–1899 je študiral v goriškem bogoslovju in imel leta 1898 novo mašo v Kamniku. 

Leta 1898 je bil tudi prefekt v škofijskem konviktu v Trstu. Kot kaplan je v letih 1899–1913 služboval v Truškah nad Koprom, Tinjanu, v Gradišću pri Pazinu, Tomaju na Krasu, Jelšanah, Brezovici in Predloki; v letih 1913–1917 je bil župnik v Ospu, 1917–1918 vojni kurat v Dolomitih. Leta 1919 je opravil dodatno maturo na učiteljišču v Ljubljani in 1921 usposobljenostni izpit za učitelja. V letih 1919–1923 je bil vpisan tudi na Univerzi v Ljubljani in 12. 2. 1932 diplomiral iz filozofije in jugoslovanske književnosti. Od 1919 je poučeval na meščanski šoli v Murski Soboti, na osnovni šoli v Toplicah pri Zagorju, v Dolah pri Litiji, na trgovski šoli v Celju (1923), osnovni šoli v Begunjah pri Cerknici, Dobovi pri Brežicah, v Kamniku, na meščanski šoli v Škofji Loki (1932-1933) in od 1933 dalje v Kamniku. Proti koncu življenja se je vrnil v duhovniški poklic in bival v samoti v Šmartnem ob Savi. Bil je brat pesnika Radivoja Peterlina - Petruške.

Že v nižji gimnaziji je z Antonom Majaronom, Ivanom Škerjancem in drugimi pisal list Nanos; pozneje je bil tudi član dijaške Zadruge in 1891 začel pod psevdonimom Batog objavljati pesmi v Ljubljanskem zvonu. Leta 1892 je kot Vitalis mnogo sodeloval pri V, nato v Vesni in 1896-1899 kot Al. P–n in A.–r– v dijaškem listu Zora; njegova pesem izvira iz Cimpermanove šole, dobro so mu uspele formalistično čustvene igre Rispeti v Zori. Med šolanjem v Beljaku, je pod vodstvom pesnika Georga Mayerja in pod vplivom Arthurja Achleitnerja (de) pisal tudi nemške verze. Bivanje v Istri ga je odtegnilo od sodobne literature in je v glavnem ostal pri mladinskih listih V, A; za KMD je napisal povest Soseda (1911). Po vojni je pisal kratke, vesele črtice v Slovencu, Slovenskem narodu, Jutranjih novostih, Jugoslaviji in Jutru. Pesmi in književne ocene je objavljal tudi v Odmevih. Izbor svojih pesmi, večinoma iz starejše dobe, je izdal v samozaložbi pod naslovom Pot za goro (Krško, 1929); zbirko zaključuje značilna osebna izpoved »Kam?«. – Napisal je tudi dramo Solnce (II. dej. Odmevi 1933) in ljudsko igro Prelom (rokopis); prevedel je opere Norma, Zapečatenci, predelal prevod Seviljskega brivca in Toske.

Vnos: AK


Nazaj Naprej