A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Natisni

Ivo Zorman

partizan, pisatelj, sodelavec OF, učitelj, urednik.

* 3. 5. 1926, Gora pri Komendi
14. 1. 2009, Kamnik


Območje delovanja: Kamnik, Kranj, Litija.


Rodil se je leta 1926 na Gori pri Komendi tesarju Francu in Ivani, rojeni Janežič. Osnovno šolo je obiskoval v Kamniku. Meščansko šolo je opravil v Ljubljani, kamor se je družina preselila sredi tridesetih. Leta 1942 se je povezal s partizani. Od aprila 1943 je bil sekretar (tudi ustanovitelj) SKOJ v Kamniku. Veliko je dopisoval v partizanske liste na Gorenjskem. Od januarja leta 1944 je deloval v ilegali. Po vojni je bil od leta 1945 dopisnik Tanjuga, PDk in Spor. Ob koncu leta 1947, pred diplomo in tik pred izbruhom informbiroja, so ga izključili iz Partije. Očitali so mu sovražen odnos do Sovjetske zveze in predavanje O duhovni aristokraciji, kamor se je prišteval tudi sam. Tako so ga kot učitelja pošiljali iz kraja v kraj, nikamor za več kot dve leti. Od leta 1947 je bil učitelj v Semiču in od leta 1948 v Kranju (Stražišče). Na VPŠ je od leta 1948 do 1950 študiral slovenski in ruski jezik, nato je bil predmetni učitelj za nižje gimnazije oz. osnovne šole. Od leta 1950 do 1952 je kot učitelj služboval v kraju Križe pri Tržiču, med leti 1952 in 1954 v Preddvoru, od leta 1954 do 1960 v Železnikih in od leta 1960 do 1965 v Litiji, kjer je bil tudi ravnatelj. Šele po dolgem času se mu je posrečilo zaposliti kot urednik v Založbi Borec. Pri tej založbi je bil od leta 1965 urednik Kurirčka. Bil je plodovit pisatelj. V svojih romanih je večinoma opisoval sodobno in polpreteklo (vojno) tematiko. Od preprostejšega realizma v začetnih delih se je stilno razvijal k zapletenejšim postopkom zmerne modernistične proze. Njegov pisateljski opus obsega osemnajst romanov in novelističnih knjig in petnajst mladinskih del. V svojih knjigah za odrasle je upodabljal vojne in povojne dileme. Najbolj znan je roman Draga moja Iza (1973), po katerem je bil posnet film. Njegovo glavno delo je nezaključeni ciklus devetih romanov o družini Bauman, razdeljen v tri kategorije: Predniki, Sodobniki in Potomci. V teh romanih spretno povezuje socialne in čustvene dogodke ter spomine in izpovedi, obenem pa natančno opisuje meščanske bivalne prostore in načine življenja v meščanski družinski skupnosti. Pisatelj nadaljuje tradicijo slovenske realistične proze s temami iz druge svetovne vojne in partizanstva ter z družinskimi romani, za katere črpa snov večinoma iz domačega meščanskega okolja. Na osnovi njegovih partizanskih doživetij je nastala vrsta pripovednih del tako za mlade kot odrasle: Iz obroča (1953), Svobodni gozdovi (1954), Bolničarka Vida (1978) ... Med mladinskimi deli je izbiral med različnimi tematikami in motivi: partizanske tematike (Naši kurirji, 1978), živalske pravljice (Račka Puhačka, 1988), fantastična pripoved (Storžkovo popoldne, 1973), najpomembnejše pa so realistične zgodbe o otroštvu in odraščanju (Gnezdo sršenov, 1968; Na senčni strani mesta, 1967). V delih je opazna navezanost na rojstni Kamnik, o katerem je napisal vrsto knjig, v katerih se je spominsko vživljal ne le vase, ampak tudi v ljudi in dogodke, katerim je bil priča in jih je sodoživljal (Lectovo srce, 1989). Najuspešnejše mladinsko delo Iva Zormana je V sedemnajstem (1972), kjer opisuje mladostnikovo življenje in prve uvodne čustvene preizkušnje, odločitve in poraze. Očitali so mu, da so junakinje njegovih del dekleta. Odgovarjal jim, da so fantje preveč zapleteni. Vendar med njegovimi deli ni manjkalo takih, v katerih so bili junaki fantje. Zorman se je upokojil leta 1977 in umrl leta 2009 v Kamniku.

Vnos: PP


Nazaj Naprej