A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Tomo Brejc (vir: Wikipedija)

Galerija slik
Viri in literatura

Benedik, Franc: Tomo Brejc gradbeni in sindikalni delavec, organizator sindikata gradbenih delavcev, v Idrijski razgledi, 2 (1988), 2729.

Brejc, Tomo: Borci in aktivisti bivšega Kamniškega okrožja ob jubileju ZKJ, v Kamniški zbornik (1959), letnik 5, 36.

Drnovšek, Marjan: Politično delo Toma Brejca med izseljenci v Franciji : (19361939), v Delavska enotnost: časopis slovenskih delavcev: glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije, 2528 (27. junij 198815. julij 1988).

Enciklopedija Slovenije, zv. 1, Ljubljana, 1987.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon AL, Ljubljana, 2008.

Plahuta, Slavica in Križnar, Ivan: Okrogla miza o življenju in delu revolucionarja Toma Brejca Pavleta, v Idrijski razgledi, 12,  (1990), 3951.

Stiplovšek, Miroslav: Pomemben delež Toma Brejca pri organiziranju začetkov narodnoosvobodilnega gibanja v kamniškem okrožju, v Idrijski razgledi, 2 (1988), 3133.

Umrl je Tomo Brejc, v Kamniški občan (1964), letnik 3, številka 2, 12.

Natisni

Tomo Brejc - Pavle

partizan, pesnik, politik, revolucionar, urednik.

* 18. 12. 1904, Dolenji Novaki pri Cerknem
3. 2. 1964, Ljubljana


Območje delovanja: Beograd, Kamnik, Ljubljana, Trbovlje, Trst.


Rodil se je 18. decembra 1904 v Dolenjih Novakih pri Cerknem kot sin rudarske družine. Svoje otroštvo je preživel na Cerkljanskem, kasneje pa se je njegova družina preselila v Kamnik.

Pred italijanskim fašizmom je po prvi svetovni vojni emigriral v Jugoslavijo, nato pa v Avstrijo, kjer je leta 1929 postal član Komunistične partije Avstrije (en). Po vrnitvi v Jugoslavijo so ga leta 1932 kot člana partije aretirali in zaprli v Sremski Mitrovici. Po vrnitvi iz zapora je v Ljubljani organiziral Zvezo gradbenih delavcev in leta 1936 njihovo veliko stavko; nato so ga oblasti kot italijanskega državljana izgnale. Kot partijski inštruktor je odšel med izseljence v Francijo in nekaj časa urejal časopis Glas izseljencev.

Jeseni 1939 se je vrnil v Slovenijo in delal v ilegalni partijski tehniki, bil inštruktor centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije (KPS) v Trbovljah in član sindikalne komisije centralnega komiteja KPS. Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 je kot član vojnega komiteja in kasneje pokrajinskega komiteja (PK) KPS za Gorenjsko sodeloval pri organiziranju oboroženega upora, neposredno zlasti v kamniškem okrožju. Od pomladi do jeseni 1942 je bil sekretar PK KPS za Slovensko primorje in Trst. Nato so ga ujeli in zaprli v Trstu.

Po prihodu iz italijanskega zapora februarja 1944, je postal član PK KPS in tajnik pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte (OF) za Slovensko primorje, delal v osrednjih organih Narodnoosvobodilne borbe (NOB), bil urednik Delavske enotnosti, v zadnjih mesecih vojne pa je spet deloval v pokrajinskih vodstvih KPS in OF za Slovensko primorje ter bil sekretar v Enotnih sindikatih v Trstu. Po osvoboditvi je bil republiški in zvezni poslanec v jugoslovanski zvezni skupščini v Beogradu, minister v vladi Ljudske republike Slovenije oziroma član Izvršnega sveta republiške skupščine.

Bil je med soustanovitelji Izseljenske matice in njen predsednik. Bil je tudi glavni urednik Ljudske pravice, nosilec Partizanske spomenice 1941 in Reda junaka socialističnega dela.

Umrl je 3. februarja 1964 v Ljubljani.

V Kamniku sta po njem poimenovani Osnovna šola Toma Brejca in Ulica Toma Brejca.

Vnos: BP


Nazaj Naprej