Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Dominik Žvokelj (vir: Častni občani na Kamniškem)

Galerija slik
Načrt arhitekta Antona Wolfa za Orožnovo vilo – fasada, 1903. Hišo v kateri je Žvokelj bival in imel svojo odvetniško pisarno poznajo starejši Kamničani kot Žvokljevo vilo.
Viri in literatura
Umrl je dr. Dominik Žvokelj, Kamniški občan (1975), številka 12, 6.

Iz zgodovine, Kamniški občan (2002), številka 5, 11.

Natisni

Dominik Žvokelj

odvetnik, planinec, pravnik.

* 12. 12. 1892, Vrhpolje pri Vipavi
5. 12. 1975, Kamnik


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana.


Rodil se je leta 1892 v Vrhpolju pri Vipavi. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1911. V Gradcu je nato študiral pravo. Leta 1914 je moral prekiniti študij, ker je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko kot 'enoletni prostovoljec'. Po usposabljanju so ga poslali na Goriško. Po vstopu Italije v vojno poleti 1915 je sodeloval v bitki pri Doberdobu za kar je bil odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje. Kasneje je bil na soški fronti, na planini Sleme nad Javorco o čemer je vodil tudi poseben dnevnik od 4. 4. 1915 do 1. 11. 1915. Med vojno se je udeležil tudi usposabljanja za inštruktorja smučanja. Po kobariški ofenzivi je bil prestavljen na Tirolsko. Julija 1918 je na graški univerzi končal študij prava. V jeseni 1918 se je pridružil Narodnemu svetu kot telegrafist

Marca 1919 je v Zagrebu dobil doktorski naziv iz prava in se nato zaposlil v Ljubljani. Poročil se je s Klavdijo Žvokelj Gabrijelčič. Leta 1925 je prevzel pisarno dr. Krauta v Kamniku, čeprav so mu na Ptuju ponujali boljše pogoje. Hotel je ostati pod planinami, saj je bil v prvem povojnem času član glavnega odbora Planinske zveze Slovenije in gospodar Orožnove koče na Črni prsti. Bil je tudi vojaški smučarski inštruktor našega prvega planinskega polka v Kranjski gori. V času po vojni je bil znan predvsem kot organizator smučanja v Kamniku, kasneje pa je postal tudi predsednik Smučarskega kluba Kamnik. V tem času je Kamnik postal za Ljubljano prvo športno središče na podeželju. Po dograditvi kopališča je dobil Kamnik smučarsko skakalnico in teniška igrišča ter organiziral več tekmovanj za prvenstvo Slovenije. Po okupaciji med 2. svetovno vojno je bil dr. Žvokelj prvi, ki ga je aretiral Gestapo in nato z drugimi Kamničani poslal v taborišče v Šentvid. Tam je ob neki priložnosti izmaknil popolni seznam prebivalcev Gorenjske, ki so bili določeni za izselitev in ga skril v zračnik na zidu. Po vojni je ta seznam prišel v prave roke, ko ga je dr. Žvokelj odkril v skrivališču. Po vojni je celotno odvetniško kariero preživel v Kamniku, kjer je leta 1952 v Tovarni usnja kot pravnik stopil v pokoj. Nato je 22 let vodil pravno posvetovalnico pri društvu upokojencev. Od Planinske zveze Slovenije, Smučarske zveze Jugoslavije in raznih športnih organizacij je dobil več odlikovanj, priznanj in diplom. Zadnja leta je bil delegat kamniškega društva upokojencev pri zvezi v Ljubljani. Umrl je leta 1975 v Kamniku. Hišo v kateri je bival in imel svojo odvetniško pisarno poznajo starejši Kamničani kot Žvokljevo vilo.

Vnos: PP


Nazaj Naprej