Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Mihael Omerza.  Detajl s freske Janeza Mihaela Reinwaldta (1660–1740) Gojenje rožnovenskega drevesa v cerkvi Rožnovenske Matere božje v Tomišlju. (Foto: A. K. 2023)

Galerija slik
Sedanjo župnijsko cerkev sv. Martina na Igu so pozidali v letih 1717-1718., ko je bil župnik Mihael Omerza.
Župnijsko cerkev v Tomišlju, nekdaj podružnico župnije Ig, je dal na temeljih starejše cerkve v letih 1720-1724 pozidati Mihael Omerza. Cerkev je posnetek ljubljanske križevniške cerkve.
Vpis Mihaela Omerze v na seznamu gojencev ljubljanskega jezuitskega kolegija  leta 1691. Kolegij v Ljubljani je obiskoval med letoma 1691 in 1696.
Viri in literatura

Andritsch, Johann: Die Matrikeln der Universität Graz 1663-1710, Bd. 6/3, Graz, 1987.

Benedik, Metod: Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi, Ljubljana, 2012.

Dolinar, France M.: Knjižnica ižanskega župnika Mihaela Omerza (1679-1742), v: Historia artis magistra : amicorum discipulorumque munuscula Johanni Höfler septuagenario dicata, Ljubljana, 2012, 333-342.

Historia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, benefactores, eiusdemque alumni continentur: Ab anno MDC usque ad annum 1739. Dostopno na www.dlib.si

Slovenski biografski leksikon 1925 - 1991, elektronska izdaja, SAZU, 2009.

Steska, Viktor: Župnik Mihael Omerza, skladatelj (1679-1742), Cerkveni glasbenik 35 (1932),  št. 1,2, 17-21.

Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana, 2005.

Škulj, Edo: Glasbeniki v Dolničarjevi Bibliotheci Labacensis publica, v 300 let/years Academia Philharmonicorum Labacensium 1701-2001, Ljubljana 2004, 73-83.

Žnidaršič Golec, Lilijana: Kariere duhovnikov na Slovenskem v zgodnjem novem veku : vzvodi, okoliščine, (samo)reprezentacija, Ljubljana, 2019.

Župnija sv. Martina na Igu : ob 300-letnici župnijske cerkve, Ig, 2011.

Poglejte še

Wikipedija (sl)

Natisni

Mihael Omerza (Omersa)

duhovnik, glasbenik, skladatelj, župnik.

* 28. 9. 1679, Kamnik
23. 4. 1742, Ig


Območje delovanja: Ig, Ljubljana.


Mihael Omerza se je rodil v Kamniku, najverjetneje v meščanski družini.  Osnovno izobrazbo je najverjetneje prejel v rodnem Kamniku. Med leti 1691 in 1696 ga najdemo med gojenci ljubljanskega jezuitskega kolegija, kjer je užival sredstva iz Plankovega alumnata. Od leta 1697 je študiral na univerzi v Gradcu, kjer bil že tretji član kamniške rodbine Omerza na graški univerzi v manj kot desetih letih: leta 1688 v matriki univerze najdemo Melhiorja Omerzo, leta 1693 pa Jožefa Omerzo. Okrog leta 1704 je bil v Vidmu posvečen v duhovnika. Vizitacija leta 1728 njegove študije opredeli kot humaniora (humanistične študije, študij klasičnih jezikov in literature, v višjih razredih klasične gimnazije) v Ljubljani, potem filozofija, dve leti teologije in tri leta kazuistike, ki jo je zaključil z magisterijem. Leto dni je bil kaplan v Šmarju pri Ljubljani, nato stolni vikar do časa, ko je postal župnik na Igu. V njegovem času so na Igu, v letih 1717-1718, postavili sedanjo župnijsko cerkev. V Tomišlju je dal v letih 1720-1724 postaviti sedanjo župnijsko cerkev in ustanovil beneficij kateremu je v oporoki zapustil tamkajšnjo hišo in bogato knjižnico. Napravil je tudi dijaško ustanovo (štipendijo) v Ljubljani in mašno ustanovo v rodnem Kamniku. Njegova oporoka v 16 točkah, z dne 31. 8. 1741 in z obširnim kodicilo (razlago) z dne 8. 3. 1742, se je v prepisu ohranila v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. Najverjetneje je pokopan v kripti župnijske cerkve na Igu.

Janez Gregor Dolničar (1655-1719) ga v Bibliotheca Labacensis publica omenja med glasbeniki. O njem je zapisal: "Po končanih filozofskih in teoloških študijih je deloval kot vikar stolne cerkve, z veliko prikupnostjo. Mož vzorne poštenosti, znanja in prijetnih navad je postal leta 1715 župnik na Igu."  Dolničar našteva pet njegovih oratorijskih del med letoma 1709 in 1713, torej po eno za vsako leto. Za zadnji dve piše, da so ju izvajali na veliki petek, za praznik Dobrega pastirja leta 1710 pa je navedel kraj izvedbe: kapelo sv. Rešnjega telesa pri ljubljanski stolnici. Verjetno sta predstave organizirali ali Academia philharmonicorum ali stolnica s svojo glasbeno kapelo. Omerzova dela se niso ohranila ne v besedilu ne v glasbi. Viktor Steska meni, da so te oratorije izvajali v nekdanji kapeli sv. Rešnjega telesa, kjer je sedaj stolno župnišče (ali pa je bila ta kapela v kletnih prostorih sedanjega stolnega župnišča, kjer se je tudi vršilo bogoslužje v času gradnje sedanje stolnice). Njegova znana dela so: Diva Magdalena paenitens (Sveta Magdalena spokornica), 1709; Pastor bonus (Dobri pastir), 1710; Mater Dolorosa (Mati bolečin), 1711; Christus bajulans crucem (Kristus nosi križ), 1712; David deprecans pro populo, ad advertandam plagam suis imminatam (David prosi za ljudstvo za odvrnitev grozeče nesreče), 1713.

 Vnos: AK


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik