Rodil se je v Arclinu pri Vojniku. Ljudsko šolo je obiskoval  v Vojniku. Po maturi je v Gradcu najprej študiral naravoslovje, nato pa se je prepisal na študij medicine. Leta 1870 je bil sekundarij v bolnišnici v Ljubljani, nato pa je nastopil zdravniško službo v Kamniku. Leta 1871 je nastopil službo v Trstu in kasneje v Postojni. V Kamnik se je vrnil  leta 1877. Že kot študent se je ukvarjal s pisanjem in prevajanjem. V letih 1870 in 1876 sta izšla romana Dim in Pomladanskii valovi ruskega pisatelja Ivana S. Turgenjeva, ki ju je prevedel M. Samec. Pisal je tudi razprave s področja medicine: Črtice o vplivu podnebja na človeški organizem (Slovenska matica, 1871), Spektralna analiza s podobami (Slovenska matica, 1871), Možgani (Slovenska matica, 1876) in Kanibalizem (Slovenska matica, 1876). Leta 1880 je izdal razpravo Vpliv vpijanljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško društvo v obče.  

Maksimilijan Samec je v spominu Kamničanov ostal predvsem kot župan. Na mesto župana je bil izvoljen leta 1879, leta 1881 je postal še predsednik kamniške Meščanske korporacije. V času njegovega županovanja je mesto precej napredoval in spremenilo svoj izgled. Zgrajena je bila kamniška kanalizacija, na Glavnem trgu je zraslo novo veliko šolsko poslopje, znižan je bil tudi klanec med mestom in predmestjem Šutna - današnji Samčev predor. Leta 1883 je bil izvoljen za deželnozborskega poslanca, postal vitez Reda Franca Jožefa, kamniška Narodna čitalnica pa ga je izvolila za častnega člana. Zadnja leta svojega življenja se je posvetil predvsem zdravniškemu poklicu. Umrl je leta 1889, pokopan je na pokopališču na kamniških Žalah.

Njegov sin je bil biokemik Maks Samec.

Vnos: AK