Natisni

Jakob Alešovec

dramatik, novinar, pisatelj, satirik.

* 24. 7. 1842, Skaručna
17. 10. 1901, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana.


Rodil se je leta 1842 na Skaručni pri Ljubljani. Kot njegov oče bi tudi sam moral opravljati čevljarski poklic, za kar se ni odločil. Ljudsko šolo je obiskoval v kamniškem frančiškanskem samostanu. To obdobje je popisal v avtobiografskem delu Kako sem se jaz likal, ki predstavlja enega pomembnejših virov za kamniško zgodovino druge polovice 19. stoletja. Šolanje je nadaljeval v ljubljanski gimnaziji, a ga je zaradi pomanjkanja denarja in težav z matematiko opustil. Nekaj časa se je preživljal kot knjižničar in domači učitelj, v letu 1867 pa je v Ljubljani začel z delom poklicnega novinarja in pisatelja ter stalno živel tam.

Sprva je pod vplivom nemške šole pisal v nemščini in največ objavljal v Laibacher Zeitung. Ob stikih s tedanjimi slovenskimi nacionalisti se je odločil za slovenščino, ki mu je bila na začetku trd oreh. Sodeloval je pri celovškem Slovencu in Kmetijskih in rokodelskih novicah. V letih od 1869 do 1885 je izdajal satirično-politični list Brencelj v lažnivi obleki oziroma kasneje Novi Brencelj v zbadljivi in šaljivi obleki. S časopisom si je nakopal veliko težav in je moral zaradi njega celo v zapor. V letu 1870 je nekaj mesecev kot zadnji urednik vodil tudi nemško pisani časnik Triglav. Od leta 1866 je objavil več meščanskih humorističnih povesti, kriminalne zgodbe Iz sodnijskega življenja (1875), burko Nemški ne znajo (1879) in uspelo satirično avtobiografijo Kako sem se jaz likal (1884). Leta 1881 je izdal  pravljico Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Leta 1885 mu je tako opešal vid, da je skoraj oslepel, zato je prenehal z izdajanjem Brenclja. Do svoje smrti leta 1901 je živel v hudi revščini. Umrl je v ljubljanski ubožnici.

Po njem sta poimenovani ulici v Ljubljani in Kamniku.

Vnos: BP


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik