A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Galerija slik
Viri in literatura
Enciklopedija Slovenijezv. 6, Ljubljana, 1992.

Fister, Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana, 1986.

Gregor Maček mlajši. v: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: Obdobje zrelega baroka, Ljubljana, 2007, str. 247-248.

Kosec, Miloš: Mačkovi sinovi,Outsider: revija, ki presega meje, let. 4, št. 15, str. 184.

Košir, Fedja: Test znanstvene odličnostiOutsider: revija, ki presega meje, let. 4, št. 15, str. 176.


Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, A-L, Ljubljana, 2008.

Prelovšek, Damjan: Ljubljanska arhitektura v času obeh Mačkov,Outsider: revija, ki presega meje, let. 4, št. 15, str. 182.

Resman, Blaž: Gregor Maček - suhoparna dejstva namesto  vznesenega mitaOutsider: revija, ki presega meje, let. 4, št. 15, str. 191.

Šumi, Nace: Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana, 1961.

Natisni

Gregor Maček ml.

arhitekt, podjetnik, stavbenik, zidarski mojster.

* 9. 3. 1701, Slape pri Ljubljani
1. 4. 1745, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Komenda, Ljubljana, Motnik, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Zgornji Tuhinj.


Gregor Maček ml. se je rodil leta 1701 (krščen 9. marca tega leta) kot tretji otrok in prvi sin ljubljanskega zidarskega mojstra Gregorja Mačka st. in Gertrude Dimnik, doma iz Vevč. Verjetno je že zelo zgodaj začel z delom v očetovem podjetju. Leta 1721 se je poročil z Marjeto Fayenz, hčerjo ljubljanskega zlatarja Jurija Fayenza. Po poroki je v Ljubljani odprl vinotoč in kot gostilničar leta 1724 postal ljubljanski meščan. Po očetovi smrti naslednje leto je prevzel vodenje gradbenega podjetja, materi pa je prepustil skrb za vinotoč. Gradbeno podjetje je pod njegovim vodstvom hitro raslo ter postalo daleč največje v Ljubljani in je na vrhuncu zaposlovalo okrog 200 zidarjev. V tem času si je na Šempeterski cesti v Ljubljani kupil novo hišo. Umrl je razmeroma mlad v starosti 44 let. Pokopali so ga 1. aprila 1745 na pokopališču pri Sv. Petru v Ljubljani. Zidarsko podjetje je prevzela njegova vdova Marjeta in ga uspešno vodila do leta 1758, ko ga je prepustila zetu, arhitektu Matiji Perskemu, ki je bil od leta 1748 poročen z njuno hčerjo Terezijo.

Ni povsem jasno, ali je bil Gregor Maček ml. samo zidarski mojster in podjetnik ali tudi stavbenik-arhitekt. Dokumentirana so sledeča dela, ki jih je izvedlo njegovo podjetje: župnijska cerkev sv. Petra v Komendi (1726-1728); zvonik pri cerkvi sv. Miklavža na Beli (1727); pokopališki zid okoli cerkve sv. Tomaža na Lokah (1728); prenova cerkve sv. Antona v Špitaliču (1728-1735); župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku (1732-1734), zgrajena po naročilu župnika Maksimilijana Leopolda Raspa; prezidava samostana dominikank (en) v Velesovem (od 1732 dalje, do 1745 končan vzhodni trakt); prenova cerkve sv. Vida nad Zgornjim Tuhinjem (1733); gradnja cerkve v Šmartnem v Tuhinju (1732-1735, 1944 minirana, 1955 odstranjene ruševine), ki je bila zgrajena po vzoru cerkva na Tomišlju in na Homcu; prezidava cerkve sv. Krištofa v Ljubljani (1740, podrta 1958); cerkev sv. Jurija v Ihanu (1742-1744); knjižnica v diskalceatskem samostanu v Ljubljani (1743, uničena po 1790 oz. 1895). Morda je njegovo podjetje izvedlo tudi prezidavo cerkve sv. Jurija v Motniku (1724-1743). Leta 1743 je ljubljanski knezoškof Ernest Amadej Attems Gregorju Mačku ml. naročil izdelavo predračunov za stavbna popravila v Gornjem Gradu, Vrbovcu, škofijskem dvorcu v Ljubljani, škofijski pristavi pri sv. Petru v Ljubljani in dvorcu Goričane, ki jih je izvedla njegova delavnica. Pripisujejo mu tudi gradnjo romarske cerkve na Limbarski gori (ok. 1735), katere slogovne značilnosti naj bi kazale nanj oz. njegov krog. Drugi avtorji datirajo cerkev v zgodnejše obdobje - gradil naj bi jo njegov oče Gregor Maček st. oz. njen nastanek umeščajo v pozno 17. stoletje.

V literaturi je delo obeh Mačkov različno ovrednoteno. Nekateri avtorji obravnavajo gradbene dosežke Mačkov kot vrhunec baročnega stavbarstva na Slovenskem, za druge avtorje pa so njuna dela le dokaj povprečne kopije starejših stavb. Zlasti starejša literatura obravnava enega Gregorja Mačka (1682-1745), novejša literatura pa ugotavlja da gre za dva - očeta in sina, ki sta se ukvarjala z isto dejavnostjo in nosila isto ime.

Vnos: MS


Nazaj Naprej