Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Natisni

Samo Vremšak

častni občan/meščan, dirigent, glasbenik, organist, pevec, skladatelj, učitelj, zborovodja.

* 29. 5. 1930, Kamnik
7. 10. 2004, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana.


Sin kamniškega skladatelja in zborovodje Cirila Vremšaka. Njegove prve kompozicije, v katerih je pokazal velik glasbeni talent, so nastale že v najstniških letih, v vojnem času (npr. postna pesem Jezus trpeči, 1943). Leta 1956 je diplomiral iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri skladatelju Marjanu Kozini. Leta 1960 je pri Adu Darianu končal tudi študij solopetja. V letih 1957-1963 je poučeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nato v letih 1965-1973 na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku.  V letih 1978-1995 je predaval teoretične predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 1988 kot redni profesor. V letih 1962-1993 je bil zborovodja Prvega slovenskega pevskega društva Lira v Kamniku in letih 1975-1978 zbora Slovenske filharmonije. V študentskih letih je bil član Kluba komponistov, kjer se je leta 1953 na kompozicijskih večerih prvič predstavil javnosti, a se je kasneje odvrnil od modernizma. Kot skladatelj je bil predstavnik neoklasicistične smeri v slovenski glasbi. Svoj opus je gradil na čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Posebej umetelen je njegov polifono bogato slojevit kompozicijski stavek, ki je nemalokrat poliritmično zasnovan. Vremšakov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen. Skladatelj se je opiral na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil oče sopranistke Irene Baar (1958-2006) ter pevca in skladatelja Borisa Vremšaka. V njegov spomin je poimenovana dvorana v kamniški glasbeni šoli.

Njegova najpomembnejša dela so: samospev Pa ne pojdem prek poljan za bariton in klavir (1952), Sonatina za klavir (1953), Trije preludiji za klavir (1954), Kantata kronanje v Zagrebu (1954-55), dve simfoniji (1958, 1969-72), Concertino za klavir in godala (1961-63), Godalni kvartet (1976), Tema con variazioni za orgle (1976),  Dramatična uvertura za veliki orkester (1977), Sonatina in due tempi za rog in klavir (1977), Sonatina za trobento in klavir (1978), Šest ljubavnih elegij rimske pesnice Sulpcije za mezzosopran, flavto, gong in klavir (1981), Tri balade Petrice Kerempuha za bariton in klavir (1983), Adagio za veliki orkester (1987), Concertino za trobilni kvintet in orgle (1987), Simfonietta in modo classico in due tempi (1988), Tri Katulove pesmi za mešani zbor, Zadnji čas pred zimo za mešani zbor, Marija in mlinar za mezzosopran in komorni orkester, Requiem za soliste, zbor in simfonični orkester, Exercitus grandis nimis valde za soliste, zbor in orkester, Sonatina za godala, Sedem miniatur za godala, Tniptyhon za orgle, Žalostni veliki kejden, priredbe slovenskih ljudskih pesmi (Ziljska ohcet, Zeleni Jurij, Marija in brodar, Voznica, Sonce gre za gorou, Svatbena, Osem pesmi iz ciganske poezije idr.).


Nazaj Naprej