A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Franjo Lipovec (vir: Kamniški zbornik 6, 1960)

Galerija slik
Viri in literatura

Lipovec, Dušan: Franjo Lipovec (1913-1960), tekstilni strokovnjak, podjetnik, izumitelj in inovator, projektatnt, strokovni pisec, risar in fotograf, v Kamniški zbornik (1998), letnik 14, 122-127.

Našemu sodelavcu v slovo, Kamniški zbornik (1960), letnik 6, 226.

Natisni

Franjo Lipovec

fotograf, tehnik, tovarnar.

* 30. 11. 1913, Podgradje pri Ljutomeru
13. 1. 1960, Kamnik


Območje delovanja: Kamnik.


Po petih razredih osnovne šole v Ljutomeru se je vpisal na tehnično tekstilno šolo v Leskovcu v Srbiji, kjer je leta 1934 diplomiral in postal tekstilni tehnik. V letih 1934-1935 je bil na specializaciji za predelavo umetne svile in žakarsko designaturo pri Brunu Kretsingerju v podjetju Spitzer & Vermes, Jugosvila v Novem Sadu, v letih 1935-1937 pa je bil zaposlen v tekstilni tovarni svilenih tkanin v Prvi bački tovarni svile v Novem Sadu kot risar (designater) in tehnični vodja tkalnice za svilo. Konec leta 1937 je odšel na služenje vojaškega roka v šolo za rezervne oficirje, kjer je bil odpuščen zaradi kroničnega obolenja ledvic. Po odpustu iz vojske je do leta 1939 vodil proizvodni oddelek v tovarni svilenih in bombažnih tkanin  Artur Kraus v Zagrebu. Leta 1938 se je poročil z Viktorijo Košič iz Ljutomera. Leta 1939 se jima je že v Kamniku rodila hči Jana, kateri sta v letih 1943 in 1952 sledila še druga hči Viktorija in sin Dušan.

Med službovanjem v Zagrebu je spoznal kamniškega podjetnika Franja Hrdličko, s pomočjo katerega je Lipovec v letih 1939-1940 nabavil tekstilne stroje za mehanično žakarsko tkalnico, ki je bila pri kamniškem okrajnem načelstvu registrirana že decembra 1937 in se je od 1939 dalje vodila kot mehanična tkalnica Svilanit. Podjetje je delovalo v Mekinjah v poslopju trgovca in podjetnika Miloša Kramarja, kjer si je prostore delil še z dvema podjetjema. Med okupacijo je njegovo podjetje prišlo pod nemško upravo in je poleg tekstila proizvajalo tudi sanitetni material, katerega del je končal v partizanskih rokah, saj se je Lipovec že leta 1942 povezal s partizanskim gibanjem in pomagal s sanitetnim materialom, zdravili. Zaradi tega ga je gestapo dvakrat aretiral in zaprl. Iz zapora ga je rešilo dobro znanje nemščine in posredovanje kamniškega trgovca Franca Kimeswengerja.  Po vojni je je Lipovec nadaljeval  s tkanjem tekstila do nacionalizacije podjetja aprila 1948, ko je svojo obrtno tkalsko delavnico "prostovoljno" predal Mestnemu ljudskemu odboru Kamnik (MLO), katerega predstavniki so na prevzem podjetja prišli oboroženi s puškami

Lipovec je v podjetju deloval tudi po nacionalizaciji in sicer kot tehnični obratovodja in vršilec dolžnosti upravnika. Kljub močno načetemu zdravju je podjetje vodil zelo uspešno, reorganiziral podjetje in v podjetje vključil ves strojni park nekdanjega podjetja Jugosvila iz Novega Sada, ki že več let ni delovalo, kar je močno povečalo obseg proizvodnje in kvaliteto. Kljub uspehom mu je MLO leta 1949 hotel odvzeti naziv višjega tehnika in ga nastaviti kot navadnega tehnika s skoraj polovico nižjo plačo, zaradi česar je Lipovec vložil prošnjo za razrešitev. Kljub temu je v Svilanitu ostal do leta 1953. Leta 1951 je bil imenovan za zunanjega sodelavca Tekstilnega inštituta Maribor, kjer se je leta 1953 tudi zaposlil. Istega leta je postal tudi član Združenja podjetij tekstilne industrije Federativne ljudske republike Jugoslavije. Med strokovnjaki je bil Lipovec poznan kot večkratni izumitelj tehničnih rešitev in izboljšav tekstilnih strojev. Od leta 1950 dalje je imel v domači hiši poskusni tehnični laboratorij, ki je bil zametek eksperimentalne tkalnice Tekstilnega inštituta Maribor, ki jo je Lipovec ustanovil leta 1954 v Kamniku. Eksperimentalna tkalnica je delovala še nekaj let po njegovi smrti, doživela več preobrazb, se na koncu osamosvojila in preimenovala v Ideja Kamnik. Široko tekstilno znanje je posredoval tudi v pisni obliki: številne strokovne članke je objavil v več strokovnih revijah (časopis Tekstil, revija Tekstilec, Letni almanah Tekstilnega inštituta Maribor itd.), njegovo najpomembnejše delo je knjiga Tehnologija umetne svile (1951), ki je služila tudi kot učbenik.  Franjo Lipovec je bil izvrsten risar, ukvarjal se je s fotografijo, imel je tudi 8-milimetrsko filmsko kamero, a se posneti filmi niso ohranili. Zbiral je tudi umetniška dela. V prvem Kamniškem zborniku je opisal razvoj tekstilne industrije v Kamniku.

Vnos: AK


Nazaj Naprej