A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Simbolna podoba Franca Mihaela Paglovca na spominskem obeležju, ki so ga l. 1999 postavili v Šmartnem v Tuhinju (foto: AK, sept. 2012).

Galerija slik
Viri in literatura

Brojan, Matjaž: Sledi radijskih poti : petdeset zgodb o preteklosti, ljudeh, dediščini in dogodkih, ki so zaznamovali čas, Domžale, 2014, 75-79.

Capuder, France: Znameniti možje iz kamniškega okraja, v Na bregovih Bistrice, Kamnik, 1938, 110.

Enciklopedija Jugoslavije, zv. 6, Zagreb, 1965.

Enciklopedija Slovenije, zv. 8, Ljubljana, 1994.

Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda,  Celovec, 1912-1915.

Kaštrun, Danijel: Sela pri Kamniku, Sela pri Kamniku, 2000, 42-44.

Močnik, Janez:  Paglovčeve pesmi : priredbe iz rokopisne pesmarice Cantilenae Variae Frančiška Mihaela Paglovca (1679-1759), Kamnik, 2000.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Paglovčev zbornik : zbornik referatov s Simpozija o Francu Mihaelu Paglovcu (1679-1759), Kamnik, 2001.

Šimenc, Stanko: Jezik Franca Mihe Paglovca, v Kamniški zbornik (1962), številka 8, 151-155.

Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana, 2005.

Zika, Ivan: Kronika Franca Mihaela Paglovca, v Kamniški zbornik (1963) številka 9, 53-94.

Natisni

Franc Mihael Paglovec

duhovnik, pisatelj, učitelj, župnik.

* 26. 9. 1679, Kamnik
11. 2. 1759, Šmartno v Tuhinju


Območje delovanja: Kamnik, Šmartno v Tuhinju.


Franc Mihael Paglovec se je rodil v Kamniku v številni družini, v kateri je bilo vsaj 8 otrok, saj na več mestih omenja 5 sester in 2 brata. Osnovnošolsko izobrazbo je dobil v Kamniku, študij je nadaljeval v Ljubljani, najverjetneje na jezuitskem kolegiju, kjer je po končani gimnaziji, filozofiji in bogoslovju uporabljal naslov "artium liberalium et Philosophiae Magister et S. Theologiae licentiatus". 

Leta 1702 je prišel v Kamnik za kaplana, kasneje pa ga je njegov predstojnik, kamniški nadžupnik Maksimilijan Leopold Rasp, poslal za vikarja na izpraznjeno mesto v Šmartnem v Tuhinju. Po zgledu M. L. Raspa, ki je bil član ljubljanske Akademije operozov, je takoj po prihodu v Šmartnem ustanovil šolo za nadarjene kmečke otroke, kjer jih je med drugim učil tudi nemščine in latinščine, da bi mogli kasneje šolanje nadaljevati v Ljubljani. Med njegovimi učenci je bil tudi prevajalec in duhovnik Jurij Japelj. Paglovec je napisal in izdal več knjig: Tobiove bukve (1733), Evangelia inu brania (1741), Zvesti tovariš (1742), Thomasa Kempenzarja Bukve (1745), novo izdajo knjige Zvesti tovariš (1745), Sveta vojska (1747) in novo izdajo Evangelija inu brania (1754). Knjige je izdal anonimno. Napisal je tudi pesmarico Cantilenae variae z notami, ki je ostala v rokopisu in jo danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Prvi izdaji Zvestega tovariša in Kempenzarju je dodal tudi Table teh puhštabov, ki so bili prvi slovenski abecedniki po 162 letih. S tem je med leti 1733 in 1759 ustvaril več kot četrtino vseh znanih slovenskih tiskov. Njegove knjige so doživele več ponatisov, tudi še v 19. stoletju. Starejše učence iz njegove šole je pošiljal tudi po vaseh, da bi ljudi učili brati in pisati. 

Paglovec je bil pomemben tudi kot graditelj: v letih 1711-1735 je prezidal, obnovil ali povečal vseh 7 cerkva v svoji obsežni župniji, ki je obsegala prostor med Nevljami in Motnikom. Povsod je gotski slog zamenjal s sodobnim baročnim. Zanj so delali tudi znani umetniki, kot npr. slikarji Jelovšek, Metzinger in Potočnik ter rezbarja Bergant in Gaber. Vsa obnovitvena dela je popisal v svoji kroniki, ki obsega kar 376 strani. Verjetno je že pred letom 1720 ustanovil tudi hranilnico, prvo tovrstno ustanovo na Kranjskem, s katere dobičkom je verjetno financiral gradbena dela. Vse dohodke je žrtvoval za napredek svoje župnije. Velike zneske je podarjal tudi za vzdrževanje duhovnikov v različnih krajih. Franc Mihael Paglovec je umrl v Šmartnem v Tuhinju dne 11. 2. 1759, po 54 letih duhovniške službe v tej župniji. V Šmartnem so velikemu župniku leta 1999 postavili spominsko obeležje.

V Kamniku so po njem poimenovali ulico.

Vnos: AK


Nazaj Naprej