A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Anton pl. Remic (foto:  Jože Pavlič, vir: Občina Komenda: Življenje od kamene dobe do danes, Komenda, 2002.)

Viri in literatura
Natisni

Anton Remic (Remiz, Remitz)

doktor znanosti, pravnik.

* 16. 1. 1748, Gmajnica pri Komendi
okoli 1801, Dunaj


Območje delovanja: Dunaj.


Rodil se je v Gmajnici pri Komendi kot tretji sin Jerneja in Marjete Breznik. Oče je bil mlinar in kmet, mati je bila hči graščinskega upravitelja na Križu. 1757 je odšel v šolo v Kamnik in kasneje v Ljubljano. S pomočjo Petra Pavla Glavarja je avgusta 1767 odšel na Dunaj študirat pravo. Med študijem se je preživljal z inštruiranjem, užival je podporo Knafljeve ustanove in podporo P. P. Glavarja. Kljub denarnim težavam je na Dunaju doktoriral 1773. Leta 1774 je na Dunaju izdal svoje inavguralno delo, v katerem se odražajo razsvetljenski pogledi na odnose med državno in cerkveno oblastjo. Remic je na Dunaju poklicno hitro napredoval. Postal je dvorni odvetnik in passauski svetnik. Okoli 1783 je bil povzdignjen v plemiški stan. Kljub uspehu na Dunaju, ni pozabil na domače in na Komendo: nečaka je vzel s seboj na Dunaj in ga dal izučiti za mlinarja, bratu pa je pomagal iz dolgov, mu sezidal hišo in mlin, odkupil rojstno hišo od graščinske oblasti, da so njegovi s tem postali svobodnjaki. Glavarja je opozoril na tedaj na Dunaju živečega čebelarja Antona Janšo in mu poslal njegovo knjigo o čebeljih rojih. Na Glavarjevo prošnjo si je na dunajskem dvoru neuspešno prizadeval za odpravo prepovedi velikonočne in telovske procesije na konjih, ki jo je cesarica Marija Terezija v Komendi prepovedala z odlokom aprila 1777. Del svoje zapuščine je v oporoki namenil za stalnega zdravnika v komendski Glavarjevi bolnišnici.

V Komendi so po njem imenovali pot.

Vnos:  AK


Nazaj Naprej