Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Janez Štrcin (Vir: Ilustrirani Slovenec, l. 3, št. 35)

Viri in literatura

Kandidati Slovenske ljudske stranke za volitve v narodno skupščino, ki se bodo vršile dne 11. septembra tega letaIlustrirani Slovenec (28.08.1927), letnik 3, številka 35.

Kimovec, Janez: Imena novih ulic v občini, Aplenca, l. 18, št. 4, 5.

Pavlič, Jože: Pomembne osebnosti, v Občina Komenda : življenje od kamene dobe do danesKomenda, 2002, 219-232.

Pavlič, Jože: Moj oče Janez Štrcin. Spomini hčerke Marinke Ravnikar, v Komenda : Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje; Komenda, 1992, 128-131.

Te može bo volilo slovensko ljudstvo! V: Slovenec, l 66, št. 268a (na dlib.si).


Natisni

Janez (Ivan) Štrcin

kulturni delavec, politik, poslanec, župan.

* 1. 6. 1885, Kapla Vas (danes Komenda)
4. 8. 1972, Komenda





Bil je ena osrednjih osebnosti na Komendskem v obdobju pred 2. svetovno vojno.  V mladosti je hodil v šolo h kamniškim frančiškanom. Obvladal je nemški jezik. Doma si je ustvaril veliko knjižnico in prebiral v glavnem nemške knjige. Bil je izvrsten govornik. V zakonu z ženo Cilko se mu je rodilo devet otrok.

Veliko si je prizadeval za kulturno-prosvetni in gospodarski napredek v občini Komenda. Leta 1909 so na njegovo pobudo v Komendi uredili prosvetni (Društveni) dom, ki je stal na mestu današnjih mrliških vežic in je služil številnim kulturno-prosvetnim dejavnostim, ki so potekale v okviru leta 1908 ustanovljenega Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Ko je prosvetni dom postal z leti premajhen, je kot predsednik Katoliškega prosvetnega društva v Komendi (tako se je imenovalo po 1925), spodbujal k zidavi novega, ki so ga odprli leta 1938. Leta 1909 je dal pobudo za ustanovitev telovadnega odseka Orel, zaslužen je bil tudi za ustanovitev dramskega odseka pri Katoliškem prosvetnem društvu v Komendi. V Društvenem domu je pripravljal predstave vzgojne in poučne narave ter na odru igral težje vloge. Leta 1931 je bil izvoljen za načelnika Mlekarske zadruge v Komendi (ustanovljene 1905), bil je tudi med ustanovitelji Gorenjskih mlekarn v Čirčah pri Kranju. Lončarje v občini Komenda je združil v Lončarsko zadrugo, kateri je priskrbel dve veliki peči, tri lončarje pa je poslal v uk v Ljubljano. Bil je član hranilnice in posojilnice v Komendi (ustanovljene 1905). Poskrbel je za elektrifikacijo komendske in sosednjih župnij

Volivci iz volilnega okraja Kamnik so ga trikrat izvolili za poslanca Slovenske ljudske stranke v Narodni skupščini v Beogradu. Nazadnje je bil tam senator iz vrst Jugoslovanske radikalne zajednice. Prijateljeval je s številnimi pomembnimi možmi svoje dobe. V njegov dom so prihajali dr. Anton Korošec, dr. Janez Evangelist Krek, dr. Franc Kulovec, dr. Miha Krek, od domačinov pa je bil posebej povezan z Andrejem Mejačem in Boštjanom Belcijanom. V letih pred 2. svetovno vojno je bil župan v Komendi. Vrsto let je bil tudi cerkveni ključar. V letih pred 2. svetovno vojno je Štrcinovo poznanstvo z Jožetom Plečnikom pripomoglo, da je arhitekt naredil načrte za ureditev cerkvenega trga v Komendi ter spomenik Kristusu Kralju in žrtvam 1. svetovne vojne iz komendske župnije (1935). Kot župan je poskrbel za izgradnjo več novih cest (od Most skozi Kaplo vas v Komendo, od Podboršta do Komendske Dobrave, od Zaloga do Glinj). Pri nemškem upravitelju Ladstätterju, ki je imel sedež v Domžalah, a je pod njegovo pristojnost sodila tudi Komenda, je dosegel, da je namesto na Hrvaško izgnanega župnika Janeza Zabukovca za duhovnika v Komendo prišel frančiškan p. Evstahij Berlec. Med vojno so ga Nemci zaprli v Begunje in v Šentvid nad Ljubljano, zaprt je bil tudi po vojni. Po vojni se politično ni več udejstvoval.

Janez Štrcin je zapustil v rokopisu več pisnih zgodovinskih virov: Dnevnik jetniškega življenja (o aretaciji 25. maja 1932 na svojem domu v Kapli vasi v zvezi s t. i. šenčurskimi dogodki ter zaporu v Ljubljani in Beogradu), Razmere med okupacijo v Komendi z datumom 1. november 1951 in krajši opis povojnih razmer v Komendi, brez naslova, z datumom 15. september 1950. 

Vnos: AK


Nazaj Naprej