A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Matevž Langus: Fidelis Terpinc (vir: France Messesnel: Fužinska zbirka V: Kronika slovenskih mest, leto 7, št. 2 (1940), str. 97-102 na dlib.si)

Viri in literatura

Andrejka, Rudolf: Fidelis Terpinc V: Kronika slovenskih mest, leto 1, št. 2 (1934), str. 114-121 (na dlib.si)

Slovenska biografija

Poglejte še

Terpinc, Fidelis: Mohar. V: Kmetijske in rokodelske novice, leto 19, št. 48, str. 1 (na dlib.si)

Terpinc, Fidelis: Opomin kmetovavcem zastran senožet ali travnikov. V: Kmetijske in rokodelske novice, leto 9, št. 9, str. 1 (na dlib.si)

Wikipedia (sl)

Natisni

Fidelis Terpinc

mecen, narodni buditelj, podjetnik, politik.

* 24. 4. 1799, Kranj
15. 2. 1875, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Kranj, Ljubljana.


Rodil se je leta 1799 v Kranju trgovcu Blažu Terpincu in materi Elizabeti, rojeni Grilc. Osnovno šolo je obiskoval v Kranju, nižjo gimnazijo pa v Ljubljani. S šestnajstimi leti se je zaposlil v očetovi trgovini. Okrog leta 1820 je z očetovim kapitalom ob sotočju Save in Kokre ustanovil valjalnico za koce. Kmalu zatem se je pričel ukvarjati s slamniki in tako spodbudil razvoj slamnikarske obrti najprej v Ihanu, nato pa v okolici Domžal in Mengša vse do Vodic in Komende. S tem je postavil temelje kasnejši slamnikarski industriji.

Leta 1725 se je poročil z Josipino Zeschko, ki je bila predtem zaročena z Andrejem Smoletom (nanjo cilja Prešernov verz "deklica druz'ga moža je objela" v pesmi V spomin Andreja Smoleta) in imel z njo tri hčere. Tega leta je na dražbi kupil grad Fužine pri Ljubljani. Na posesti je postavil mline in se pričel ukvarjati s trgovino s kmetijskimi pridelki. V naslednjih letih je veliko potoval po Evropi, obiskoval mednarodne kmetijske sejme in obrtne razstave. Seznanil se je s številnimi tehničnimi novostmi, ki jih je nato uvedel v domovini (npr. mlatilnico, mikalnico za slamo). Leta 1836 je trgovino s pridelki opustil in dva mlina preuredil v žagi za les. Leta 1840 je kupil mlin na Šumu in ga preuredil v oljarno. Leta 1842 je bil med ustanovitelji papirnice v Vevčah, naslednje leto pa v neposredni bližini zgradil tovarno strojil in barvil. Papirnico je v naslednjih letih močno razširil - imela je dva obrata in okrog 200 zaposlenih. Leta 1861 je papirnica na njegovo pobudo ustanovila tovarno umetne volne in brusilnico lesa v Verjah pri Medvodah. Tega leta je ustanovil tudi tovarno za sukance in koce na Vodmatu v Ljubljani. Kasneje je podjetje razširil z odprtjem obrata za sušenje sukna in kocev v Hrušici. Leta 1868 je kupil še papirnico v Goričanah in s tem zasnoval veleobrat Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode, a ga že leta 1870 prodal. Tega leta je kupil Loški grad. Dne, 30. septembra 1871 je kupil grad Zaprice pri Kamniku. Umrl je leta 1875 v Ljubljani. Po njegovi smrti je grad Zaprice podedovala žena Josipina in ga leta 1878 prodala Jožefu Schneidu.

Terpinc je bil eden vodilnih slovenskih gospodarstvenikov 19. stoletja in med prvimi industrialci na Kranjskem. Politično je pripadal ožjemu Bleiweisovemu krogu. Leta 1848 je bil poveljnik 1. meščanske garde in sodeloval na državnem zboru v Koměřižu. Leta 1849 je bil izvoljen za predsednika Kranjske kmetijske družbe in to funkcijo opravljal do leta 1868. Leta 1866 je bil izvoljen na listi kmečkih občin okolice Ljubljane v Kranjski deželni zbor (1867-69). Med letoma 1866 in 1868 je bil tudi namestnik Kranjskega deželnega glavarja. Sodeloval je pri Bleiweisovih Pratikah, o gospodarstvu in vprašanjih kmetijstva je pisal v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Bil je med ustanovitelji Slovenske matice. Finančno je podpiral slovenska društva (mdr. Kranjsko kmetijsko družbo, Slovensko matico, Sokola) in posameznike. Prijateljeval je z Matijo Čopom in Matevžem Langusom, ki je njega in njegovo družino tudi upodobil. Njegov bratranec Janez Terpinc (1802-1846) je bil v Kamniku okrajni zdravnik

Vnos: MS


Nazaj Naprej