A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Anda Peterlin (Vir: Pavlič, Jože: Profesorica Anda Peterlin (1922 - 2006), v Kamniški zbornik (2008), letnik 19., 393 -397).

Galerija slik
Viri in literatura

Pavlič, Jože: Profesorica Anda Peterlin (1922 - 2006), v: Kamniški zbornik (2008), letnik 19., 393 -397).

Peterlin, Anda: O narodni noši: Društvo narodnih noš na Komendskem, Ljubljana, 2003.

Peterlin, Anda: Glavarjeva knjižnica, v: Glavarjev simpozij v Rimu, Ljubljana, 207-214.

Poglejte še
Natisni

Anda Peterlin

častna občanka/meščanka, jezikoslovka, kulturna delavka, pedagoginja, prevajalka, slovenistka, sodelavka OF, učiteljica.

* 30. 11. 1922, Podboršt pri Komendi
6. 9. 2006, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Komenda, Ljubljana, Logatec, Mengeš, Moravče, Škofja Loka.


Anda Peterlin se je rodila 30. novembra 1922 pri »Orlovih« v Podborštu. Krščena je bila kot Andrejka, 30. novembra namreč goduje sv. Andrej. Bila je najstarejša hčerka iz prvega zakona njenega očeta in matere, v katerem so se nato rodili še brat Jože in sestri Ivanka in Minka, ki pa je umrla v času poroda. 19. januarja 1929 je zaradi poporodne sepse umrla tudi Andina mama Marjeta, zgodaj je umrla tudi Andina sestra Ivanka. Oče se je nato znova poročil z Julijano Peterlin iz Preserij

Prvih šest razredov osnovne šole je Anda obiskovala v Komendi. Leta 1935 se je vpisala v državno realno gimnazijo na Poljanah v Ljubljani, ki jo je obiskovala do začetka druge svetovne vojne 1941. V stikih je ostala s profesorico dr. Angelo Piskernik, ki je bila po drugi svetovni vojni referentka za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani. Zavzemala se je tudi za zavarovanje in ohranitev mogočnih komendskih lip v bližini župnijske cerkve. Anda se je v gimnaziji včlanila v Slovensko dijaško zvezo, opravljala je naloge referentke za propagando in »županje« (predstavnica razreda). Udeležila se je dveh taborov zveze: v Konjicah in v Kamniku

Ob začetku vojne se je vrnila domov v Podboršt. Prijaviti se je morala na Delovni urad v Kamniku, kjer je dobila nemško delavsko knjižico. Leta 1943 je pričela z delom na komendski občini. Anda je med vojno sodelovala z »gmajnarji« (tako so tedaj  rekli partizanom), za kar ji je povojna slovenska oblast podelila srebrno zvezdo. Šolanje na poljanski gimnaziji je zaključila po vojni. Zatem je na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisala tri možnosti; študije slovenske književnosti, historično gramatiko slovenskega jezika in starocerkvenoslovanščino, ter slovensko narodno zgodovino, srbohrvaški jezik z literaturo in ruščino. Diplomirala je iz Tavčarjevih političnih spisov, profesorski izpit pa je opravila iz pisatelja Frana DetelaLjudje in pokrajina v Detelovih delih do leta 1900. Tekom študija je nazadnje stanovala pri Ukmarjevih v Ljubljani (v sorodu je bila s skladateljem in glasbenim pedagogom dr. Vilkom Ukmarjem), prej pa, tudi kot dijakinja, pri uršulinkah. Njena osebnost se je oblikovala tudi ob izjemno nadarjenih študijskih kolegih, kot so bili Ciril Zlobec, Branko Hofman, Pavel Merku, Janko Messner, Ada Škerl, Zora Tavčar, Jože Rajhman, Boris Paternu in drugi.

Slovenščino je začela poučevati v šolskem letu 1950/51 na novoustanovljeni kamniški gimnaziji, že po enem letu pa je bila zaradi javnega izpovedovanja svoje vernosti kazensko premeščena v Moravče, od tam po treh letih na osnovno šolo v Logatec, iz te leta 1963 na osnovno šolo Trata pri Škofji Loki, kjer je poučevala do leta 1970, nazadnje pa je do upokojitve leta 1983 učila na Srednji trgovski šoli v Ljubljani, kjer je vodila tudi šolsko knjižnico. Na OŠ Trata pri Škofji Loki je ustanovila Prešernovo bralno značko. Ukvarjala se je tudi z lektoriranjem in s prevajanjem različnih tekstov iz hrvaškega, srbskega in nemškega jezika. Pomagala je Janezu Škrlepu iz Mengša, ki je z njeno pomočjo v Mengšu (leta 2001) postavil in pripravil predstavitev slikarju Francu Jelovšku, Anda Peterlin je tedaj prejela javno priznanje občine Mengeš. Bila je tudi nepogrešljiva članica v Društvu narodnih noš na Komendskem. Bila je tudi redna udeleženka študijskih dnevov z naslovom Draga, ki so jih organizirali tržaški Slovenci

Anda je v letu 1947 pričela urejati Glavarjevo knjižnico v Komendi, prof. Alfonz Gspan, vodja časopisnega oddelka v NUK-u ji je svetoval kako naj poskrbi za več let zapuščeno knjižnično zbirko in knjižnične prostore. S tedanjo oblastjo je vila boj za ohranitev knjižničnega gradiva in sam obstoj knjižnice. O Glavarjevi knjižnici je Anda Peterlin predavala tudi na Glavarjevem simpoziju, ki je potekal od 8. do 11. septembra 1998 na Sloveniku v Rimu.  Andin referat z naslovom Glavarjeva knjižnica je bil objavljen v simpozijskem zborniku. O Glavarju je pisala tudi v zborniku občine Komenda (v prispevku o knjižnicah in knjižničarstvu v Komendi). Na prošnjo komendskega župnika Zdravka Žagarja je pripravila tudi besedilo za zgibanko o Komendi in komendski župniji s poudarkom na Glavarju in Glavarjevi knjižnici, ki je zaradi prevelike dolžine ostala v tipkopisu. 

Ob 80. rojstnem dnevu je za ves trud in prispevek k ohranitvi Glavarjeve knjižnice dobila dvoje visokih priznanj. 28. februarja 2003 ji je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode podelil »posebno nadškofijsko priznanje in zahvalo za dolgoletno zvesto in požrtvovalno skrb pri ohranjanju kulturne dediščine v Komendi, zlasti pri ureditvi knjižnice Petra Pavla Glavarja«. 15. maja 2003 pa je na slavnostni seji občinskega sveta občine Komenda ob komendskem občinskem prazniku prejela najvišje občinsko priznanje – imenovana je bila za častno občanko občine Komenda.

Anda Peterlin je umrla 6. septembra 2006 v Kliničnem centru v Ljubljani.

 

Vnos: SS


Nazaj Naprej