Ludvik Juhant se je rodil 19. septembra 1907 v leseni hiši na Komendski Dobravi. Oče je družino zapustil in odšel v ZDA. Ludvik se je izučil za čevljarja pri mojstru Vavpetiču v Kamniku, končal pa je tudi obrtno šolo. V večini je izdeloval in popravljal moške in ženske škornje, copate in cokle. Kasneje se je poročil in z ženo Marijo sta imela osem otrok.

V mladosti je želel študirati slikarstvo, vendar pa je ostalo zgolj pri želji. Slikati je sicer začel že v mladih letih, kasneje pa je ta dar razvijal. Bil je slikar samouk. Precej se je zanimal za zgodovino, zemljepis in reševanje križank. Zaposlen je bil v Titanu, nato v Alpremu, nazadnje pa v mengeškem Hidrometalu, kjer je v avli tudi razstavljal svoja dela. Večkrat je razstavljal v prostorih Društva upokojencev Komenda. 

Ustvarjal je na svojem domu v vasi Komendska Dobrava, od tod mu tudi vzdevek »Dobravski«. Rekli so mu tudi »Žgajnarjev ata«. Slikal je akvarele, oljne slike na platnu, na lesonit, risalni papir in druge materiale, poslikaval pa je tudi skrinje ter obnavljal nabožna znamenja. Najrajši je slikal manjše slike, velika platna ni pretirano maral. V naravi je risal le skice, s katerimi si je potem pomagal pri slikanju. Portreti mu niso bili ljubi, kljub temu, da je upodobil arhitekta Jožeta Plečnika. S svojim znanjem je večkrat pomagal tudi znanemu kamniškemu likovniku uporabne umetnosti mojstru Maksu Bergantu. Dobravski je obvladal tehnike senčenja in izbiro barvne skladnosti. Nemalokrat je barve mešal tudi sam. 

Njegovi najpogostejši slikani motivi so bili planine, živali, rože, značilna slovenska pokrajina, narodne noše, tihožitja, nabožne podobe in po željah naročnikov, tudi njihove rojstne hiše. Kartografu Ivanu Selanu je barval reliefne karte. Naročnikom je izročal že uokvirjene slike, saj je imel navado, da je pobarval tudi okvir. 

Zadnja leta življenja je preživel v Domu upokojencev v Kamniku. Pokopan je bil 3. aprila 1993 v Komendi.  

Vnos: SS