A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Ivan Milavec (vir: Cerkveni glasbenik, l. 38, št. 2, dLib.si)

Galerija slik
Viri in literatura

Dobravec, Jurij: Ivan Milavec (1874-1915) : Ob 100-letnici smrti, Cerkveni glasbenik (2015), letnik 108, str. 13.

Fabiani, Rafko: Orgle v ljubljanskih cerkvah. Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2 (1935), str. 270 - 274.

Kimovec, Franc: + Ivan Milavec, Cerkveni glasbenik (1915), letnik 38, št. 2 (str. 17), št. 4 (str. 48), št. 5/6 (str. 68), št. 7/8 (str.87).

Kimovec, Franc: Nove orgle za Dol pri Ljubljani, Cerkveni glasbenik (1909), letnik 32, številka 2, str. 15.

Koter, Darja: Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606-1918, v Muzikološki zbornik, letnik 39 (2003), številka 1/2, str. 123-152.

Sattner, Hugolin: Nove orgle v Škocijanu na Dolenjskem, Cerkveni glasbenik (1904, l. 27, št. 10), str. 78.

Sattner, Hugolin: Orgle v KamnikuCerkveni glasbenik (1913), letnik 36, številka 10, str. 99.

Škulj, Edo: Leksikon cerkvenih glasbenikov, Ljubljana, 2005.

Škulj, Edo: Milavčeva orglarska delavnica, Škocjan pri Turjaku, 2007.

 

Poglejte še
Natisni

Ivan Milavec

orglar.

* 22. 2. 1874, Logatec
18. 1. 1915, Ljubljana





Poklica se je izučil pri izvrstnem orglarju Francu Goršiču v Ljubljani, h kateremu je stopil v uk septembra 1888 in ga zaključil januarja 1892, ko je dobil učno spričevalo. Pri Goršiču je ostal kot pomočnik do maja 1895. Mojster je bil z njim zadovoljen, saj mu je v nemško spričevalo zapisal, da je Milavec delal "zelo pridno, zvesto in v največjo zadovoljnost ter se vzorno vedel. Zasluži, da se gospodu delodajalcu v vsakem oziru kar najtopleje priporoča". Maja 1895 se je zaposlil v Lenarčičevi delavnici harmonijev na Vrhniki in tam ostal do konca septembra istega leta. Nato je vstopil v vojsko, kjer je ostal do leta 1898. Po vrnitvi iz vojske, se je septembra 1898 zaposlil v orglarski delavnici Karola Kriegla v Ljubljani, kjer je ostal do sredine oktobra 1900. Novembra 1900 je pridobil obrtno dovoljenje in odprl v Trnovem v Ljubljani lastno orglarsko delavnico, a vse do leta 1904, zaradi slabega slovesa Krieglove delavnice, ni mogel dobiti naročil za izdelavo orgel. Prve orgle je izdelal leta 1904 za cerkev v Škocjanu na Dolenjskem. Orgle v Škocjanu so njegov edini mehanski inštrument, vsi kasnejši izdelki njegove delavnice so pnevmatski. Skladatelj p. Hugolin Sattner jih je ocenil zelo naklonjeno in v Cerkvenem glasbeniku o njih zapisal, da je intonacija "naravnost izborna. Nele da ima vsak register pravi značaj, je intonacija skozi celi manual lepo egalizirana in so nižji toni tako intonirani, da se takoj oglase in kar nič ne zakasne", o Milavcu pa je zapisal, da je "g. Milavec vreden učenec in naslednik Goršičev" in da "se g Milavcu brez skrbi izročajo orgle v delo..."  Uspeh v Škocjanu je Milavcu odprl vrata med najpomembnejše orglarje na Slovenskem tistega časa. V desetletju, ki je sledilo, je izdelal 37 orgelskih inštrumentov, od katerih jih je danes tri četrtine še v uporabi. Njegovo največje delo so orgle v ljubljanski stolnici z 52 registri (1912), sledijo orgle v Žireh z 38 registri (1914, njegovo zadnje delo), na tretjem mestu po velikosti so med njegovimi inštrumenti orgle v župnijski cerkvi v Kamniku, s 33 registri.

Ivan Milavec je po operaciji vnetega slepiča umrl 18. januarja 1915, v komaj 41. letu. Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Danes velja za enega od stebrov slovenskega romantičnega orglarstva. Orglarsko podjetje je še nekaj let po njegovi smrti sama vodila žena Paulina Milavec (1876-1953). Obstanek v orglarskem svetu ji je verjetno preprečila prva svetovna vojna.

Orgle v kamniški župnijski cerkvi so njegov edini inštrument na kamniško-komendskem območju. Postavljene so bile v času dekana Ivana Lavrenčiča, ki je tudi sicer  poskrbel za modernizacijo in polepšanje cerkvene zgradbe. Kamniške orgle veljajo za zelo soliden inštrument, vendar ne sodijo med najboljše izdelke Milavčeve delavnice. Hugolin Sattner je o kamniških orglah v svoji oceni leta 1913 v Cerkvenem glasbeniku zapisal: "Omara je ostala stara, vendar je razširjena na obe strani in dvignjena in ima štiri prospekte. Pleskanje ni lepo, je preveč rumeno in ni v soglasju s cerkvijo. Igralnik je preblizu omare, organistu je tesno sedeti pri njem. Sapa se pridobiva iz ventilatorja, ki stane 1142 K[ron], a tudi z nogo, če bi odpovedala elektrika. Meh je na dnu orgel in je dovolj velik; piščali so lepo razvrščene v omari in so iz dobrega materijala. Intonacija pojedinih registrov je lepa, solidna, posebno omenim: Salicijonal, Vijolo, Eclino in Kvintaten, Vijola baritona je pretirana. Mikstura I. manuala je čvetera, lepa, ne kričeča, istotako Kornet. Mikstura II. manuala je trojna, ima v sebi terco, ki se more rabiti tudi zase; istotako tudi Kvinta. Trobenta je vsiljiva. Superoktava I. manuala naj se rabi bolj za mešanje pojedinih boj, v celoti malokdaj. Vsled mnogih mešanih in orkestralnih registrov kažejo orgle nenavadno jasnost tudi v najhitrejših pasažah, in so jako prikladne n. pr. za izvajanje Bachovih del. Vendar si drznem trditi, da manjka v teh orglah za mešane spremene pokritja, manjka volne. Orgle z 31 pevajočimi spremeni tirjajo v I. manualu Principal 16', imamo pa samo Burdon 16'; več sape, ko glasu. Tudi Burdon 8' je pretih, in flavte, ki so, so preveč orkestralne, da bi mogle kriti mešane glasove. N. pr. II. manual ima 13 spremenov, in samo cevno flavto za kritje. Kdor tedaj ljubi bliščeč, jeklen glas, ta bo z orglami jako zadovoljen; okus pa je različen. Orgle stanejo 12.500 K, so jako solidno, zanimivo delo, vredno, da se stavi med najboljša dela naše dežele." Skladatelj Franc Kimovec pa je leta 1915, ko je v isti reviji objavil obsežen članek v več nadaljevanjih, posvečen Milavčevem opusu, o kamniški orglah med drugim zapisal: "I. manual izvrsten, II. manual ni tako dober, bržkone umetniško — čeprav ne po moči — eden najšibkejših Milavčevih." Milavčeve orgle v kamniški župnijski cerkvi so zadnjo večjo obnovo doživele med majem in oktobrom 2015.

Vnos: AK


Nazaj Naprej