A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Jakob Schell plemeniti Schellenburg (foto: AK, dec. 2014)

Galerija slik
Viri in literatura

Bizjak, Milko et al: 500 let frančiškanov v Kamniku : zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992, Kamnik, 1993.

Cevc, Emilijan: Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta, v: Kamnik, 1229-1979, Kamnik, 1985, str. 65-74. 

Luthar, Oto et al: The land between, A History of Slovenia, Frankfurt am Main, 2008.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Rozman, Bernardka: Frančiškanski samostan v Kamniku skozi čas, Ljubljana, 1994.

 

 

Poglejte še

Frančiškani-Kamnik (en.)

Geni (en.)

Ljubljanske slike

Slovenska biografija

Watchinga

Natisni

Jakob Schell von Schellenburg

mecen, plemič, trgovec.

* 24. 7. 1652, Vipiteno (Sterzing)
1. - 2. 2. 1715, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana, Trst.


Jakob Schell je bil po rodu Tirolec. Rodil se je sedlarskemu mojstru in meščanu Jakobu in materi Justini roj. Atzwagner. Bil je merkantilist posebne nemške zvrsti t.i. kameralizem (en.). Predstavlja veliko gospodarsko, kulturno in mecensko osebnost, ki je na prelomu iz 17. v 18. stoletje delovala na Kranjskem

Okoli leta 1678 se je naselil v Ljubljani, kamor je pričel dobavljati danske žrebce preko Hamburga. Povezoval se je s podjetniki, ki so po načelih fiziokratizma iskali trge za prodajo svojih proizvodov in storitev. Obogatel je s posredovanjem, zlasti z oskrbovanjem Vojne krajne (hr.), upravljanjem graščinskih posestev, zakupom davkov, s finančnim svetovanjem in posojili. 23. oktobra 1685 se je poročil z Ljubljančanko Ano Katarino plemenito Hofstätter (en.), po kateri je dobil tesne stike s cerkvenimi in dvornimi krogi. Postal je glavni posredovalec za domačo in tranzitno trgovino. Kranjski stanovi so pri njem celo najemali predujme in posojila, ki so leta 1698 narasla do vsote več kot milijon goldinarjev. Schell je bil med drugim tudi finančni upravnik kranjskih posestev šlezijskega vojvode kneza Franca Karla Auersperga, urejevalec kreditov kneza Porzije na Koroškem in finančnik ljubljanskega škofa Franca Ferdinanda grofa Kuenburga. Schell se je s svojim delom prebil do ljubljanskega notranjega sveta in tako med ljubljansko plemstvo. 22. maja 1696 mu je cesar podelil plemstvo (von und zu Schellenburg) in naslov cesarskega svetnika. Istega leta so mu kranjski deželni stanovi podelili deželanstvo t.i. inkolat (en.), 1713 pa tudi koroški stanovi. 

Daroval je za cerkve in samostanske skupnosti na Kranjskem in Tržaškem. Bil je zaslužen za prihod uršulink v Ljubljano, kjer je postavil uršulinski samostan in cerkev, ter ustanovil dekliško šolo, ki je ostala naslednjih 170 let edina šola za deklice v Ljubljani. Finančno je podpiral tudi ljubljanski jezuitski kolegij in prispeval za dijaške štipendije. 

Jakob Schell plemeniti Schellenburg in njegova žena Katarina, sta kot mecena sodelovala pri popolni prezidavi kamniškega frančiškanskega samostana in cerkve. Na starem mestu je ostal le zvonik. Dela so se pričela 1695 in bila končana 1702 oz. 1703. Gotska cerkev je bila sprva pravilno orientirana v smeri vzhod-zahod, tako, da je bila fasada obrnjena proti Žalskemu hribu. Ob prezidavi pa so stavbo zasukali, tako, da je bil glavni vhod tam, kjer je bil prej veliki oltar, torej na izteku ulice, ki poteka pravokotno na Glavni trg. Načrt za cerkev je nastal v Ljubljani in je povzemal jezuitski tip podolžne ladje z banjastim obokom z oprogami in s šestimi stranskimi kapelami; prezbiterij je pravokoten in obokan s plitvo kupolo. Takšno arhitekturo je v Ljubljani uresničila že prezidava cerkve sv. Jakoba in okoli srede 17. stoletja nova avguštinska, današnja frančiškanska cerkev. Za novo samostansko stavbo so pridobili tudi tri sosednje hiše in njihova zemljišča.

Jakoba in njegovo ženo Katarino so samostanci ohranili v hvaležnem spominu. Prvega so počastili celo z naslovom »oče«, s katerim ga zaslužno častita Uršula in Frančišek. Johann Baptist (Krstnik) Mottbas je okoli leta 1704  za kamniške frančiškane in ljubljanske uršulinke portretiral zakonca Schell pl. Schellenburg. Uporabil je reprezentativno, a slogovno konservativno maniro v doprsni upodobitvi v ovalu na platnu pravokotnega formata. Soprog ima veliko modno lasuljo in plemiško nošo, soproga pa  bogato obleko in pahljačo v levi roki. V spodnjem delu portretov sta napisa v latinščini, ki poudarjata zasluge upodobljencev.

Schell je bistveno doprinesel k gospodarstvu slovenskih dežel in k gospodarski blaginji. Posredno je pospeševal šolstvo in umetnostno kulturo, vodstvo zgradb je zaupal umetnostnemu odboru Akademije operozov. Njegove bogate poslovne izkušnje je leta 1714 izkoristil koroški deželni glavar knez Hanibal Alfonz Porzia v spomenici za dvig pomorstva in trgovine, kar je bila pobuda za ustanovitev svobodne luke v Trstu in Cesarske Orientalne družbe leta 1719. Mesto Ljubljana je leta 1877 po Schellu imenovalo ulico (zdaj južni del Slovenske ceste), ker je ostalo največ vidnih zgradb njegovega delovanja. Schell ni imel potomcev. Pokopan je v uršulinski cerkvi v Ljubljani. V uršulinskem samostanu v Ljubljani je danes sedež Kulturnega društva Schellenburg, prepoznavnega predvsem po poustvarjalni dejavnosti na področju sakralne glasbe.

Vnos: SS


Nazaj Naprej