Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Franc Pirc (vir: Franc Pirec: oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki, 1887)

Galerija slik
Na mestu današnje Cuzakove hiše naj bi stala rojstna hiša Franca Pirca. Na fotografiji je vidna tudi kamniška mlinščica imenovana Žajspoh, ki je gnala več mlinskih koles in služila kot kraj za pranje perila.
Po Francu Pircu se imenuje nasad jablan v Godiču pri Kamniku.
Spominska plošča na zgradbi kamniške drevesnice.
Viri in literatura

Capuder, France: Znameniti možje iz kamniškega okraja, v Na bregovih Bistrice, Kamnik, 1936, 113.

Drnovšek, Marjan: Franc Pirc (1785-1880): sadjar na Kranjskem in misijonar v Ameriki, Naklo, 2003.

Enciklopedija Slovenije, zv. 8, Ljubljana, 1994.

Gržan, Karel: Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, Ljubljana, 2006.

Hrovat, Florentin: Franc Pirec: oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijinar med Indijani v severni Ameriki, Celovec, 1887.

Jerin, Anja: Kamnik in Kamničani: življenje in delo pomembnih Kamničanov in njihov vpliv na razvoj mesta od 19. stoletja naprej [diplomsko delo], Kamnik, 2007, 123-141.

McDonald, Grace: Father Francis Pierz, missionary, Saint Claud [Minnesota], 1929.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Pirc, Franc: Krajnski vertnar, ali Poduzhenje, v' kratkim veliko sadnih dreves sarediti, jih s' zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k' velikim pridu zasaditi, Ljubljana, 1830.

Pirc, Franc: Poduzhejne kako se morejo te shkodlive gosenze konzhati, Ljubljana, 1834.

Voigt, Robert J. : Pierzana : 1865-1965 : the religious and secular history of the community at Pierz, Minnesota, Saint Cloud (ZDA), 1965.

Zika, Ivan: Franc Pirc, oče umne sadjereje na Kranjskem in oče mesta st. Cloud v Ameriki, v Kamniški zbornik (1965), letnik 10, 35-88.

Zika, Ivan: Franc Pirc - živa vez Amerike z domovino, v Slovenski izseljenski koledar 1966, Ljubljana, 1965, 170-173.

Zika, Ivan: Trije Pirci v Ameriki, v Kamniški zbornik (1969), letnik 12, 129-154.

Zika, Ivan: Spomenik kamničanu v Ameriki,  v Kamniški občan (1964), letnik 3, številka 1, 5

Natisni

Franc Pirc

duhovnik, misijonar, sadjar, zdravilec, župnik.

* 20. 11. 1785, Kamnik
22. 1. 1880, Ljubljana


Območje delovanja: Kranjska Gora, Mengeš, Podbrezje, ZDA.


Rodil se je, najverjetneje v Kamniku, meščanu Jerneju Pircu in njegovi ženi Neži. Osnovno šolanje je opravil pri kamniških frančiškanih. Leta 1807 je končal klasično gimnazijo v Ljubljani. V letih 1808-1809 je na ljubljanskem liceju opravil filozofski študij. Študij mu je omogočala štipendija (Plankellische Stiftung), ki jo je za nadarjene kamniške mladeniče leta 1622 osnoval kamniški župnik Krištof Plank. Po končanem študijo filozofije, je nadaljeval v Ljubljani s študijem teologije, ki je bila v sestavi ljubljanskega liceja kot visokošolski študij. 

Marca 1813 ga je v duhovnika posvetil ljubljanski škof Anton Kavčič. Nekaj mesecev je služboval kot kaplan v Šmartinu pri Kranju, nato kot vikar v Fužinah (it) (župnija Kranjska Gora), v letih 1820-1830 je bil vikar v Pečah pri Moravčah, letih 1830-1835 pa vikar v Podbrezjah pri Naklem na Gorenjskem. Pirc se je začel za sadjarstvo zanimati ob prihodu v Peče, kjer je  na površini 2,5 orala cerkvene zemlje osnoval drevesnico ter posejal jabolčne in hruškove pečke ter orehe. Cepiče je brezplačno delil kmetom. Prepotoval je Kranjsko in sosednje dežele, da bi se seznanil z gojenjem sadnega drevja in vinske trte. V Pečah je vzdrževal preko 700 različnih jabolčnih in hruškovih sort. Tudi v Podbrezjah je zasnoval drevesnico, iz katere so še desetletja kasneje zalagali zasebne, župnijske in šolske drevesnice na Kranjskem, Goriškem in Koroškem. Leta 1830 je v Ljubljani izdal prvi del knjige z naslovom Krajnski vertnar, ali Poduzhenje, v' kratkim veliko sadnih dreves sarediti, jih s' zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k' velikim pridu zasaditi, kateremu je leta 1834 sledil drugi del s podnaslovom Od reje niskiga drevja ali pertlikovzov in posodovzov, in kako perdelano sadje k' pridu obrazhati, de veliko sadene. Prvi del je napisal že v Pečah pri Moravčah, drugi del pa v Podbrezjah. Obe deli sta doživeli več ponatisov (1845, 1863). Leta 1834 je izdal tudi Poduzhejne kako se morejo te shkodlive gosenze konzhati. Vsa njegova zgodnja dela so napisana v slovenščini in v bohoričiči, ki je bila v rabi do sredine 19. stoletja.

Leta 1835 je, po zgledu in spodbudi misijonarja Friderika Barage, odšel v Ameriko. Junija 1835 je zapustil Kranjsko, potoval preko Dunaja do Le Havra v Franciji in se po 42 dneh plovbe 4. septembra 1835 izkrcal v New Yorku. V Detroit je prispel 16. septembra istega leta, tri mesece po odhodu iz Podbrezij. Po prihodu je Pirc deloval na različnih področjih in misijonskih postajah: La Croix / Cross Village (en) (1835-1836), Sault Ste. Marie (en) (1836-1838), Grand Portage (en) ob Gornjem jezeru (en) (1838-1839) - v tem času je ustanovil misijon  v Fort Williamu (en) ob kanadski meji, in v današnjem Harbor Springsu (en) (1839-1852). Ves ta čas je bil pod cerkveno jurisdikcijo detroitskega škofa, katerega škofija je ob ustanovitvi ameriške zvezne države Michigan (1837) obsegala območje kasneje nastalih držav  Michigan, Wisconsin in Minnesota ter ozemlja vzhodno od reke Misisipi, kjer so živeli staroselci iz skupine plamen Dakota. Čeprav je je bil predvidena za Baragovega pomočnika, se je z njim srečal šele kasneje. Deloval je med staroselskimi Očipvejci (Ojibwa, oz.Chippewa (en), v Harbor Springsu se je srečal z Indijanci plemena Otava. Deloval je med indijanskimi staroselci in francoskimi naseljenci. Na začetku je pri verskih obredih uporabljal francoščino, zraven pa je imel staroselskega tolmača, nato se je naučil jezika staroselcev, tudi s pomočjo dotedanjih Baragovih del (npr. Očipvejskega molitvenika).

Na prvem mestu je bilo v njegovem delovanju oznanjanje evangelija, ustanavljanje misijonskih postaj, gradnja cerkva in šol ter vsega kar je bilo povezano z utrjevanjem krščanstva med staroselci in belimi priseljenci. Pri njegovem delu je bila močno izražena iskrena skrb za indijanske staroselce, ki so bili na svojih ozemljih ogroženi zaradi vse večjega dotoka belih naseljencev. Leta 1843 je pisal celo predsedniku Združenih držav Amerike (ZDA) Johnu Tylerju in ga prosil, da bi Indijanci plemena Otava dobili ameriško državljanstvo, kar bi jim omogočilo nakup zemlje pod enakimi pogoji kot belim naseljencem. Odgovor predsednika ni znan, je pa ameriška Indijanska pisarna (Bureau of Indian Affaires [en]) sprejela odločitev, da staroselci s Pirčevega območja lahko kupijo zemljo in se na njej naselijo. Pirc je za vsak tovrsten nakup zemlje prispeval delež 5 tedanjih ameriških dolarjev. Pirc se je boril proti vse bolj razširjenemu alkoholizmu med staroselci. 

Svoje poljedelske in sadjarske izkušnje iz domovine je skušal prenesti tudi med indijanske staroselce. V Sault Ste. Marie je ustanovil manjšo ekonomijo, orodje in semena je dobil od pomologa (en) Ferdinanda Šmida iz Šiške pri Ljubljani. Friderik Baraga mu je leta 1837 iz domovine prinesel večje količine semen. Istega leta je tako pridelal 15 mernikov krompirja in 500 jabolčnih sadik. Staroselcem je priskrbel tudi kmetijsko orodje. Praktične izkušnje gorenjskega kmeta, ki jih je prenesel med Indijance, so slednjim omogočale boljšo prehrano, zaslužek in lažji obstoj na njihovem ozemlju. 

Pirc je bil tudi zdravilec samouk. Ko je npr. leta 1846 v Harbor Springsu izbruhnila epidemija smrtonosnih črnih koz, je sam cepil ok. 900 staroselcev. Zanimal se je tudi za homeopatijo in jo uporabljal pri zdravljenju. Leta 1845 je začel pripravljati za tisk Veliki katekizem v otavščini, ki pa ga je Baraga zaradi preobsežnosti in napak leta 1847 zavrnil. Delo se najverjetneje ni ohranilo, čeprav obstaja možnost, da bi se našla v Kongresni knjižnici (en) v Washingtonu in v knjižnici v New Yorku). Leta 1845 je Pirc dunajskemu škofu poročal, da pripravlja za tisk Molitvenik in Križev pot, oba v jeziku staroselcev. Obdobje 1852-1873 je preživel na področju Minnesote. Škof v St. Paulu (en) ga je zadolžil za področje od St. Clauda do kanadske meje, kjer so živeli Indijanci plemen Dakota in Očipvejci. Svojo prvo misijonarsko postajo na tem področju je ustanovil  v Crow Wingu (en), kamor je prišel julija 1852 ter tam zgradil cerkev in šolo. Crow Wing je služil tudi kot izhodišče za njegove kasnejše misijonarske poti. Deloval je tudi med belimi priseljenci, vendar ne v takšnem obsegu kot med staroselci. Po letu 1856 se je bolj posvetil delu med staroselci v Crow Wingu, Mille Lacsu (en), Fond du Lacu (en) in Sandy Lakeu (en). Decembra 1858 je na misijonski poti zmrznil Pircu pred kratkim dodeljeni misijonar Lovrenc Lavtižar

Pirčevo misijonsko delo so močno oteževali medplemenski boji. Pirc je na svoje misijonarsko območje vabil tudi priseljence iz Evrope, predvsem Nemce in tudi Slovence. V ta namen je napisal več nemških člankov, ki jih je objavljal predvsem v nemškem katoliškem tedniku Der Wahrheitsfreund, ki je izhajal v Cincinnatiju. Leta 1855 je v St. Louisu (en) izdal nemško knjigo na 132 straneh z naslovom Indijanci v severni Ameriki (Die Indianer in Nord-Amerika: ihre Lebensweise, Sitten, Gebräuche u.s.w., nach vieljährigem Aufenthalte und gesammelten Erfahrungen unter den verschiedenen Stämmen) (en), h kateri je napisal še kratek dodatek z naslovom Kratek opis minnesotskega teritorija (Eine kurze Beschreibung des Minnesota-Territoriums), v katerem je podal geografske opise področja Minnesote in opisal možnosti za izkoriščanje tamkajšnjih naravnih virov. Omenjan knjiga Indijanci v Severni Ameriki je vsebinsko razdeljena na tri dele: v prvem opisuje življenje staroselcev plemen Otava in Očipve; v drugem popisuje zgodovino pokristjanjevanja staroselcev; v tretjem pa opis lastnega misijonskega dela. 

Vabilom za preselitev v Ameriko so se odzvali predvsem katoliški Nemci iz Porenja (de), Vestfalije (de) in Bavarske. Za njihovo pastoralno oskrbo je leta 1853 ustanovil katoliške župnije v Sauk Rapidsu (en), Swan Riverju (en) in Belle Prairie (en), leta 1854 župnije v  St. Claudu in St. Josephu (en) ter leta 1855 v St. Augusta (en)Pirc je bil zaslužen tudi za postavitev benediktinskega samostana St. John  (en) v Collegevilleu (en) in ženskega samostana St. Benedict (en) v St. Josephu

Med priseljenci na Pirčevo misijonsko področje v Ameriki je bila tudi njegova sestra Polona, ki se je izselila iz Podbrezij leta 1855. Bila je druga slovenska izseljenka v ZDA in prva, ki se je tja preselila z družino. Pirčeva pisma o misijonskem delu so objavljala številna glasila na Slovenskem, predvsem pa katoliški list Zgodnja Danica, Kmetijske in rokodelske noviceIllyrisches BlattUčiteljski tovariš in Šolski prijatelj

Pirc je prvič obiskal domovino leta 1864. Obiskal je Kamnik, Mekinje, Podbrezje, Škofjo Loko in Kranjsko Goro. Njegov obisk je vzbudil izjemno zanimanje, z njim pa si je želel vzbuditi zanimanje za misijonsko delo, pridobiti pomočnike in pridobiti finančno ter materialno pomoč za svoja prizadevanja. Odziv je bil precejšen: z njim je v Ameriko odšlo 15 bogoslovcev in dijakov, večinoma Slovencev, 5 pa tudi iz nemških dežel tedanje monarhije. Med njimi je bil tudi Jakob Trobec iz Loga pri Polhovem Gradcu, ki je kasneje postal tretji škof v škofiji St. Claud v Minnesoti. Veliko zanimanje za izselitev v ZDA je v tem času vladalo tudi med Slovenci, ki so se za informacije glede preselitve pogosto obračali na Pirca. Za priseljence z nemškega prostora je leta 1870 v St. Paulu izdal tudi nemški povzetek knjige Kranjski vertnar na 32 straneh. 

Leta 1871 se je zaradi starostnih težav, predvsem hudih težav z vidom,  umaknil iz aktivnega misijonskega dela. Spomladi 1873 se je odločil za vrnitev v domovino. Dne 6. septembra 1873 je odplul iz New Yorka, dna 3. oktobra istega leta pa je prispel v Ljubljano. Avstrijske oblasti so mu določile pokojnino, ki je pripadala upokojenim župnikom. Prve mesece po vrnitvi je preživel v domačem Kamniku, kot gost kamniških frančiškanov, spomladi 1874 pa se je na lastno željo naselil v ljubljanskem stolnem župnišču. Tega leta je v samozaložbi izdal svojo pesniško zbirko Nektere pesmi. Ob njegovi 90-letnici ga je Kranjska kmetijska družba leta 1875 imenovala za častnega člana. Franc Pirc je bil prvi Slovenec v ZDA, ki je tam pisal slovenske pesmi. Umrl je v Ljubljani v visoki starosti in bil pokopan na pokopališču pri sv. Krištofu, na območju, ki ga danes zavzemata Gospodarsko razstavišče in spominski park Navje. Njegov grob danes ni označen. V Kamniku so maja 1982 na poslopju Sadne drevesnice in vrtnarije odkrili Pircu spominsko ploščo, sadni nasad v Godiču je poimenovan po njem. 

Leta 1892 so prebivalci dotedanjega mesta Rich Prairie glasovali za preimenovanje v Pierz (en), v spomin na Franca Pirca. Leta 1968 so v Crow Wingu odprli Pirčevo spominsko kapelico s spominsko ploščo na kraju, kjer je leta 1852 postavil prvo cerkvico in šolo.

V Kamniku so po njem poimenovali ulico.

Vnos: AK


Nazaj Naprej