Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Klavdija Žvokelj Gabrijelčič (vir: Kamniški občan, leto 33, št. 4, str.11)

Galerija slik
Načrt arhitekta Antona Wolfa za Orožnovo vilo – fasada, 1903. V hiši, danes znani kot Žvokljeva vila, je živela do moževe smrti leta 1975.
Kamniški dom na Glavnem trgu, kjer je deloval tudi Krožek prijateljev Francije.
Akademija ob podelitvi priznanja Officier d
Viri in literatura

Fratnar, Svetozar: Francoski krožek v Kamniku - pred 60. leti. V: Kamniški občan, leto 33, št. 10 (26.5.1994), str. 8 (na dlib.si);

Fratnar, Svetozar: V spomin prof. Klavdiji Žvokelj Gabrijelčič. V: Kamniški občan, leto 33, št. 4 (24.2.1994), str. 11 (na dlib.si).

Poglejte še

Natisni

Klavdija Žvokelj Gabrijelčič

jezikoslovka, kulturna delavka, planinka, športnica, učiteljica.

* 6. 10. 1897, Avče
26. 12. 1993, Ljubljana





Rodila se je leta 1897 v Avčah. Osnovno šolo je najprej obiskovala v domači vasi, nato v Gorici. Maturirala je v Ljubljani na Mestnem dekliškem liceju. Študirala je na Dunaju, v Pragi in Ljubljani, specialni študij iz francoščine pa zaključila leta 1921 na univerzi v Grenoblu. Po študiju je nekaj časa poučevala na ženskem liceju v Ljubljani. Poročila se je z Dominikom Žvokljem in se preselila v Kamnik. Živela sta v hiši, ki je danes poznana kot Žvokljeva vila.

V Kamniku je leta 1933 prevzela vodenje novoustanovljenega Krožka prijateljev Francije. Krožek je organiziral začetne in nadaljevalne tečaje francoščine, poleg učenja jezika pa prirejal krajše izlete, recitale, igre in predavanja o Franciji. Imel je tudi manjšo knjižnico z gradivom v francoskem jeziku. Člani krožka so med drugim bili Fran Vidic, Julij Polec, Ivan Zika, France Ačko, Janez Matjašič, Mila Klemenčič, Levko Homar in Cene Matičič. Večkrat ga je obiskal tudi Vladimir Bartol, ki je tedaj živel v Kamniku. Za svoje delo je leta 1935 na predlog francoskega veleposlaništva v Beogradu dobila častni naziv "Officier d'Academie" (en). Po začetku 2. svetovne vojne sta v prostore krožka v Kamniškem domu vdrla dva nemška policista in zaplenila vse gradivo, njenega moža pa so zaprli kot domnevnega predsednika krožka. Po koncu 2. svetovne vojne se je vrnila v Kamnik, kjer je živela do moževe smrti. Zadnja leta je preživela v Ljubljani, kjer je leta 1993 umrla. Pokopana je na kamniških Žalah.

Dejavna je bila tudi na drugih področjih družbenega življenja. Z možem sta pogosto organizirala lutkovne predstave za otroke. Učila je smučanje, leta 1923 naj bi kot prva Slovenka presmučala Triglavski ledenikBila je tudi navdušena planinka in je skupaj z možem redno zahajala v gore. 

Vnos: MS


Nazaj Naprej