A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Fanika Kratnar (vir: Kamniški občan, leto 4, št. 4, str. 7).

Galerija slik
Viri in literatura

Berlec, Jože: Proslava 90-letnice kamniškega gasilstva. V: Kamniški občan, leto 11, št. 9 (september 1972), str. 3 (na dlib.si).

Da jih ne bi pozabili: Maksim Gaspari. V: Kamniški občan, leto 17, št. 2 (februar 1978), str. 5 (na dlib.si).

Jančar, Mira: Zanimiva pripoved Fanike Kratnar: Prijateljica z O. Župančičem. V: Kamniški občan, leto 17, št. 2 (februar 1978), str. 5 (na dlib.si).

Javna zahvala in priznanja. V: Kamniški občan, leto 5, št. 5 ( maj 1966), str. 10 (na dlib.si).

Lipovec, Dušan.: Bo bienale akvarela ustanovljen v Kamniku? V: Kamniški občan, leto 32, št. 12 (25.6. 1992), str. 6 (na dlib.si).

Podobnik, M.: Zaključki sekcijske razprave o kulturiV: Kamniški občan, leto 25, št. 9 (27.5. 1985), str. 3 (na dlib.si).

Romšak, Matic: Umetnine iz depojev našega muzeja. V: Kamniški občan, leto 27, št. 24 ( 21. december 1987), str. 7 (na dlib.si).

Rovšnik, Borut: Dejavnost kamniškega muzeja v preteklem letu. V: Kamniški občan, leto 24, št. 5 ( 12. marec 1984), str. 5 (na dlib.si).

Zika, Ivan: Ob 70-letnici Fanike Kratnarjeve. V: Kamniški občan, leto 4, št. 4 ( oktober 1965), str. 7 (na dlib.si).

Poglejte še

Razglednica (na museums.si)

Natisni

Fani Kratnar

glasbenica, kulturna delavka, slikarka, uradnica.

* 9. 10. 1895, Kamnik
21. 5. 1983, Kamnik





Rodila se je leta 1895 v Kamniku. Do upokojitve je bila zaposlena na davčni upravi. 

Že od otroških let je kazala veliko zanimanje za zgodovino in umetnost Kamnika. Zato je zbirala knjige in starineBila je poverjenica Zbirnega federalnega centra, ki je zbiral in zaplenjeval premično kulturno dediščino po gradovih in stanovanjih. Njena zbirka je obsegala 402 predmeta. Kamniškim gasilcem je leta 1972 ob proslavi njihove 90-letnice podarila sliko požara na Grabnu iz leta 1779, bila je tudi botrica gasilskega praporaSodelovala je v muzejskem svetu in bila aktivna pri organizaciji in ustanovitvi kamniškega muzeja. Muzeju je podarila tudi prve umetnine. Po njeni smrti je leta 1984 muzej njeno zbirko razglasil za kulturni spomenik, jo strokovno obdelal, restavriral in razstavil. Strokovno odbranih je bilo 175 predmetov, ki so bili preneseni v depojsko hrambo muzeja. Sodišče je leta 1997 določilo, da se morajo predmeti vrniti zakonitima dedinjama, le nekaj najpomembnejših je muzej odkupil.

Bila je vsestranska umetnica. Kot slikarka (največ je slikala akvarele) je ustvarjala tihožitja, krajine in portrete, vendar je svoja dela redko razstavljala. Več se je ukvarjala z organizacijo in urejanjem razstav drugih avtorjev in umetniškimi prireditvami. Imela je lasten atelje. Sodelovala je s kamniškim gledališčem, za katerega je ustvarila številne kulise. Leta 1966 je za aranžiranje izložbenih oken prijela priznanje Turističnega društva Kamnik. Ukvarjala se je tudi z glasbo in znala igrati na pet inštrumentov. V lasti je imela več kot sto let staro harmoniko (narejeno verjetno ok. leta 1860), na katero je še v poznih letih igrala narodne melodijeImela je stike s številnimi kulturniki in umetniki, mdr. Otonom Župančičem, katerega je poznala še iz časov, ko je redno zahajal v Kamnik, Emilom Adamičem, Jožetom Plečnikom, Franom Albrehtom in Maksimom Gasparijem. Med prvo svetovno vojno ji je kot vojak pisal razglednico iz Judenburga (en) slikar Maks Koželj.

Vnos: MS


Nazaj Naprej