A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž


Poglejte še

Breda Podbrežnik, Domoznansko gradivo kot navdih za čase, ko se zdi, da posameznikovo delo nima vrednosti, na blogu bibliomanija s pravo mero (14. 1. 2013), pridobljeno 18. 6. 2015.

Gore in ljudje

Open Library (en)

Wikipedija (en)

 

Natisni

Nora Lavrin, roj. Fry

grafičarka, ilustratorka, slikarka, univerzitetna profesorica.

* 1897, Liverpool
30. 8. 1985, London


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana, London, Pariz.


Nora Fry se je rodila v Liverpoolu. Njen oče, Ambrose Fry, po rodu Kanadčan, se je ukvarjal s proizvodnjo kemikalij, mati Lydia Lily Thompson, Angležinja, pa je bila gospodinja. V družini so bili še trije otroci; Maxwell (en), ki je kasneje postal uspešen arhitekt, Sydney in sestra Muriel.  

Skupaj s sestro Muriel je Nora obiskovala šolo za umetnost na Liverpool School of Art (en) in nato nadaljevala s študijem na Royal Collage of Art (en) v Kensingtonu (en), kjer se je specializirala za graviranje (en) in jedkanje (en) pod mentorstvom Roberta Austina (en). Nekaj časa se je izobraževala tudi v Parizu, leta 1927 je obiskovala Academie de la Grande Chaumiere (en). V tem času je večkrat odšla na podeželje, pogosto v Semur-en-Auxois, kjer je ustvarjala zlasti akvarele.

Leta 1926 je pričela z ilustriranjem otroških knjig, med katerimi so najbolj znane ilustracije v knjigah Aesop's Fables (en) (1927 in 1934), A Treasure of Tales for Little Folks (1927), Trudi and Hansel (1938) in The Ship that Flew (en) (1939 in 1986). Ilustrirala je tudi delo Elizabeth Kyle (en), The Seven Sapphires (1944), Holly Hotel (1945), Mirror of Castle Doone (1947) in Lost Karin (1947). Ilustrirala je tudi dela slovenskih avtorjev, kot so: Vladimir Levstik (Gadje gnezdo, 1931, 1943), Ivan Cankar (Hlapec Jernej in njegova pravica v angleškem prevodu (London, 1946), Hiša Marije Pomočnice, 1976), Matej Bor (A Wanderer in the Atom Age, 1967 in 1970) idr. Ravno tako je ilustrirala dela nekaterih angleških klasikov prevedenih v slovenščino: Charlotte Brontë, Villette, Anne Brontë (en) Gospa s pustega brega, Thomas Hardy (en), Daleč od ponorelega sveta, Vrnitev v domači kraj in Casterbriški župan. Leta 1952 je skupaj z Molly Thorp izdala knjigo The Hop Dog, po kateri je kasneje izšel tudi otroški film z naslovom Adventure in the Hopfields (en).

Leta 1928 je spoznala Janka Lavrina, po rodu iz Krupe pri Semiču, in se z njim, 28. julija, tudi poročila. Spoznala sta se na zabavi v Middle Templu (en), ki jo je priredil njun skupni prijatelj Wilfred Hindle, mlad pisatelj pri Timesu. Janko Lavrin je bil tedaj profesor slovanskih študij, na University of Nottingham (en). Sicer je bil tudi novelist, poet, kritik, prevajalec in zgodovinar. Rodila sta se jima dva sinova, David in John Lavrin.
Takoj po poroki je mlad par odšel na izlet po Sloveniji. Nora je tekom omenjenega potovanja vodila poročni ilustrirani dnevnik, ki ga je naslovila kar »Slovenija, poletje 1928«, izvirnik pa danes hrani Ashmolean Library (en). Za omenjen dnevnik ja Nora Lavrin zapisala, da je »najbrž edini dnevnik posvečen medenim tednom«. Vsak dan potovanja po Sloveniji je opisan in ilustriran posebej. Nora je v dnevniku izpostavila ključne trenutke in vtise, ki jih je naslikala hitro a dovolj jasno in jim dodala kratek opis. Dnevnik vsebuje bogate ilustracije Ljubljane, Bohinja, Bleda in zlasti Kamnika z njegovo širšo okolico. Nekaj dni sta mladoporočenca bivala na gradu Zaprice, kamor sta se vračala po enodnevnih izletih v Komendo, Tunjice, Homec, Mekinje, iz Velike Planine ter sv. Primoža itd.
Dnevnik je leta 2004 uredila Edvina Novak, prevedla Veronika Novak in s spremno besedo obogatil prof. dr. Janez Bogataj. Dnevnik »Slovenija, Poletje 1928« vsebuje nabor risb, ki služijo kot pomemben vir za kulturno in krajevno zgodovino krajev, ki sta jih obiskala zakonca Lavrin.

Ustvarila je številne portrete in slike iz vsakdanjega življenja. V večini se je posluževala olja na platnu in akvarelov. Družinski portreti so v večini ostali v zasebnih zbirkah. The Ashmolean Print Room (en) v Oxfordu hrani njeno zbirko izvirnih ilustracij. Njena dela so bila predstavljena tudi v zbirki Umetnostne galerije v Mariboru. Skupno je ilustrirala več kot 80 knjig v petih jezikih.

V 20. in 30. letih je razstavljala na Royal Academy (en) v Liverpoolu ter v prostorih Nottinghamskega društva umetnikov (en), ter tudi v Ljubljanskih galerijah. Njena številna dela danes hrani Imperjalni vojnu muzej (Imperial War Museum) (en) v Londonu, med drugim tudi zbirko 45 originalnih del »Jugoslav Scens, Dry Points (en)«, ki so bila objavljena 1935 in upodabljajo obale, cerkve, mesta in ljudi v času 2. svetove vojne v Jugoslaviji.

William Connelly je zbral celotno bibliografijo del in jo objavil v Ibis (en) (publikacija Imaginative Book Society, vol. 13 (Winter)1999-2000).

Vnos: SS


Nazaj Naprej