A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Ciril Štukelj (vir: kamra.si)

Viri in literatura

Ciril Štukelj - knjižničar (na knjiznica.zbds.si).

Ciril Štukelj - socialist, publicist, knjižničar in prevajalec (na kamra.si).

Enciklopedija Slovenije, zv. 13, Ljubljana, 1999.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M - Ž, Ljubljana, 2008.

Slovenska biografija

Poglejte še

Natisni

Ciril Štukelj

knjižničar, politik, prevajalec, publicist, urednik.

* 23. 3. 1903, Motnik
15. 5. 1950, Ljubljana





Rodil se je leta 1903 v Motniku v družini usnjarja Andreja Štuklja in Neže, roj. Pibernik. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Leta 1914 se je vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano in opravil šest razredov. Jeseni 1919 je v socialistični reviji Naprej objavil članek Dijaštvo in verouk, s katerim je v javnosti sprožil ostre polemike in moral zato škofijsko gimnazijo zapustiti. Ob delu je nadaljeval s šolanjem (preživljal se je tudi z inštruiranjem) in leta 1921 maturiral. Vpisal se je na Pravno fakulteto v Ljubljani, vendar študija ni končal. Postal je poklicni časnikar in organizator komunističnega gibanja. Bil je pokrajinski tajnik in član centralnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Udeležil se je kongresa komunistične mladine marca 1922 v Rimu ter 3. kongresa komunistične mladinske internacionale in 4. kongresa komunistične internacionale oktobra 1922 v Moskvi. Med letoma 1923 in 1925 je bil član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. V tem obdobju je urejal legalna glasila SKOJ in KPJ: Delavski list (do leta 1922), Proletarska mladina (1922-1923), Glas svobode (1923-1924), Delavsko kmetski list (1924-1925) in Zapiski Delavsko-kmetske matice (1925).

Proti koncu leta 1925 je po hudem frakcijskem boju v slovenskem delu KPJ stranko zapustil in prešel k socialistom. Naslednje leto ga je Delavska zbornica poslala na študijsko potovanje po Avstriji in Češkoslovaški. Na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil na tem potovanju, je organiziral prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani, bil njegov tajnik in vodja Delavske knjižnice od njene ustanovitve do maja 1945. Vodil je tudi knjižnico Delavske zbornice v Mariboru. Veliko skrb je posvečal ljubljanski knjižnici, v kateri je oskrbel osnovne delovne pogoje - kader, knjižno gradivo in prostore. Posebno pozornost je namenjal nabavi knjig, informiranju bralcev, evidentiranju in analiziranju opravljenega dela ter vzgoji bralcev (navajanju na knjižnična pomagala). V tem obdobju je urejal časnike in revije: Delavec (1926-1927), Delo (1927-1928), Ljudski glas (1935-1941), Svoboda (1929-1935) in Vzajemna svoboda (1937-1940). Člankov in uvodnikov večinoma ni podpisoval, ampak je uporabljal številne kratice in psevdonime (mdr. Petelin Ciril, C. Petelin, Selan Matevž).

Po odpustu iz Delavske knjižnice leta 1946 se je preživljal s prevajanjem. Prevajal je iz nemščine, ruščine in francoščine, največ marksistična besedila (Marx, Lenin, itd.). Umrl je leta 1950 v Ljubljani.

Vnos: MS


Nazaj Naprej