A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž


Galerija slik
Viri in literatura

Nekrolog, v Deutsche Monatsschrift für Zahnheilkunde (1884), www.forgottenbooks.com, 2013, prevzeto 17. 7. 2015.

Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Österreichisches Biographisches Lexikon 1815-1950,zv. 14, Graz, Köln, 1957.

Natisni

Valentin Leopold Tanzer

doktor znanosti, geolog, univerzitetni profesor, zdravnik, zobozdravnik.

* 10. 2. 1828, Kamnik
27. 9. 1883, Gradec





Rojen je bil v Kamniku kot sin meščana čevljarja Lovrenca Tanzerja in njegove žene Ane, rojene Terpinc. Gimnazijo je v letih 1841-1849 obiskoval v Zagrebu. Nato je vpisal na dunajski univezi študij medicine, bil 1854 promoviran v doktorja medicine in kirurgije ter hkrati opravil rigoroz iz zobozdravstva. Nato je delal kot zobozdravnik na Ptuju. Med leti 1857 in 1865 je deloval kot zdraviliški zdravnik v Krapinskih toplicah na Hrvaškem, v zimskih mesecih tistih let pa se izpopolnjeval v stomatologiji na kliniki splošne bolnice na Dunaju, posebno v letih 1864-1865, ko je delal pri Moritzu Heiderju (en), Adolfu Szigmondyju (en) in pri Američanu Jamesu Northu. Varaždinski komitat ga je postavil za honorarnega komitatskega fizika, zagrebško mestno upraviteljstvo pa za deželnega kopališkega fizika. Ukvarjal se je z geologijo in proučevanjem vrelcev, zato je bil 1858 izbran za dopisnega člana Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Zanimal se je tudi za raziskovanje mineralnih virov. Posebej se je zavzemal za varovanje vodnih virov pred onesnaženjem. Leta 1865 se je preselil v Gradec, odprl specialistično zobozdravstveno prakso. Spomladi 1866 je zaprosil za mesto honorarnega docenta stomatologije na graški univerzi in  opravil habilitacijsko delo, v okviru katerega je obravnaval odontoplastiko, uporabo instrumentov za ekstrakcijo — od katerih je nekatere sam izumil ter izdelal smotrno zasnovan program predavanj, ki je segal od deskriptivne in patološke anatomije, fiziologije do vaj s študenti na živem in mrtvem materialu. Leta 1866 je bil imenovan za privatnega docenta. Tako je postal utemeljitelj stomatološke stroke na graški medicinski fakulteti. Gradiva za svoja predavanja je moral financirati sam. Zobozdravstveno prakso je občasno opravljal tudi v Ljubljani. Iz oglasov je razbrati, da je izdeloval tudi pripravke za vzdrževanje ustne higiene. Bil je socialno čuteč in je revne paciente zdravil brezplačno. Bil je član društva Slovanská Beseda v Gradcu.

Vnos: AK


Nazaj Naprej