A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Janez Jeglič (Vir: zasebni arhiv družine Jeglič.)

Galerija slik
Viri in literatura

Strojin, Tone: Zgodovina slovenskega planinstva, Radovljica, 2009.

Jelinčič, Dušan: Biseri pod snegom, Maribor, 1992.

Šugman, Rajko; Rožman Marko: Sto slovenskih športnikov, Ljubljana, 2004.

Humar, Tomaž: Ni nemogočih poti, Ljubljana, 2001.

Humar, Tomaž: No impossible ways,Ljubljana, 2001.1

McDonald Bernadette: Tomaž HumarLjubljana, 2010.

Bergant, Evgen: Znameniti SlovenciLjubljana, 2000.

Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, A–L, Ljubljana, 2008.

Slovenski veliki leksikon, HO, Ljubljana, 2004.

Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija, A–O, Ljubljana, 2011.

Praprotnik, Miha: Janez Jeglič - Johan, v Delo, 39, št. 265, str. 16.

Intervju: Janez Jeglič, v Alpinistični razgledi, št. 37 (1991), str. 11–15.

Stanovnik, Vilma: Poravnali so stare dolgove, v Gorenjski glas, 49, št. 3, str. 23.

Saje, Stojan: Smrt slovenskega alpinista v Himalaji, v Gorenjski glas, 50, št. 87, str: 1, 15.

Raztresen, Marjan: Tragična junaška himalajska zgodba, v Planinski vestnik, 97, št. 12, str. 513–517.

Grah, Matija: Zahodna stena Nuptseja, v Mladina, št. 47, str. 46–48.

Jakofčič, Tomaž: Deseti Johanov memorial, v Slamnik, 46, št. 12, str. 24.

Grošelj, Viki: Velikani Himalaje, Ljubljana, 2013.

Knez, Franček: Ožarjeni kamen, Ljubljana 2009.

 

 

 

Poglejte še

Wikipedija (sl), (it)

Spominska stran: Janez Jeglič - Johan (Alpinistični odsek Domžale)

Janez Jeglič (vir: gore-ljudje.net)

Devetnajst Slovencev za vedno ostalo na pobočjih Himalaje (vir: delo.si).

Memorial Janeza Jegliča - Johana (vir: pdd.si)

Zgodilo se je (vir: onger.si)

Natisni

Janez Jeglič - Johan

alpinist, gorski reševalec.

* 18. 5. 1961, Zgornji Tuhinj
31. 10. 1997, Nuptse, Nepal


Območje delovanja: Himalaja, Nepal.


Janez Jeglič - Johan se je kot drugi otrok (od štirih) rodil v kmečko družino v Zgornjem Tuhinju. Bil je elektromehanik (en), na koncu pa alpinistični inštruktor v Slovenski vojski.
Odraščal je ob kmečkem delu, tako da je veselje do hribov in gora dobil že v otroških letih, ko je po okoliških hribih pasel živino.

Pri štirinajstih letih se je z družino preselil v Domžale. Začel je s treningi nogometa, ki so mu sledili smučarski skoki in kolesarjenje pri Rogu (v dveh letih se je udeležil tridesetih tekem). Alpinistično šolo je začel obiskovati leta 1979, čeprav je začel na lastno pest plezati že leto prej. Kmalu po končani alpinistični šoli je moral odslužiti vojaški rok, po katerem se je zares aktivno začel ukvarjati z alpinizmom in že v prvem letu opravil 43 vzponov. Že leta 1982 se je uvrstil v moštvo alpinistične oprave v Kolorado v ZDA, kjer je s Silvom Karom preplezal prvo smer IX-težavnostne stopnje za takratno Jugoslavijo. Doma je s soplezalci (največkrat je plezal s Silvom Karom in Frančkom Knezom) preplezal celo vrsto težavnih prvenstvenih smeri, med drugim prvo prvenstveno smer VIII. težavnostne stopnje pri nas - Ključ sreče v Sfingi v Triglavu. Poleg tega je ponovil večino najzahtevnejših smeri v naših stenah, velikokrat pozimi in sam (skoraj tretjino vzponov je opravil sam).
Leta 1983 je v zasedbi Jeglič-Karo-Knez v Patagoniji preplezal prvenstveno smer, ki je pritegnila pozornost mednarodne alpinistične srenje. Leta 1985 se je udeležil državne odprave na Jalung Kang (de), potem pa v istem letu opravil dve ponovitvi smeri Rolling Stones v Grandes Jorasses (de) ter prvenstveno smer v vzhodni steni Cerro Torre-ja (en).
Temu vzponu je sledila še cela vrsta drugih, leta 1990 pa je kot svoj prvi osemtisočak osvojil prav Everest, in sicer skupaj z zakoncema Andrejem in Marijo Štremfelj. V istem letu je preplezal tudi svojo prvo smer X. težavnostne stopnje v kopni skali. V obdobju enega leta še ni nobenemu drugemu alpinistu uspelo opraviti takšnih podvigov na tako različnih področjih alpinističnega delovanja.
Med pomembnejšimi vzponi so še solo vzpon v vzhodni smeri Matterhorna (en), vzponi po ledenih smereh na Škotskem ter vzponi na ameriških plezališčih. Leta 1993 je z Mihom Praprotnikom preplezal smer Jolly Roger v El Capitanu (en), naslednje leto pa sta oba skupaj z Markom Lukičem preplezala še novo smer v južni steni Cerro Torreja.

Johan se je udeleževal tudi hitrostnih tekmovanj v plezanju v ledu, ki so jih vsako leto pripravljali v Bohinju. Osvojil je tri zaporedne zmage, v letih 1996/1997 pa se je udeleževal tudi tekem v Courchevelu (en) v Franciji, kjer je bil leta 1997 prvi v vseh disciplinah, medtem ko leto poprej le v hitrostnem plezanju.

Vrsto let je bil tudi načelnik Alpinističnega odseka Domžale in prejel številna priznanja. Leta 1991 je dobil Bloudkovo plaketo in bil več let v mednarodnem razredu izbran med najuspešnejše alpiniste. Za film o plezanju v Patagoniji ("Cerro Torre - Južna stena") pa sta s Silvom Karom na festivalu gorniškega filma v Trentu osvojila tudi najvišje priznanje festivala Srebrni encijan.

Zanj je bil usoden vzpon na Nuptse (en) v Himalaji, kjer se je smrtno ponesrečil v viharju 31. oktobra 1997 na zahodnem grebenu. Vzpon se je pričel 26. oktobra ter se postopoma nadaljeval do 31. oktobra, ko sta s Tomažem Humarjem zadnjič vstopila v steno. Po mešanem snegu sta do višine 7500 m plezala skupaj, nato pa je Johan pospešil in prvi dosegel vrh. Medtem, ko je čakal na Humarja, ga je odpihnil viharski veter. Ko je Humar sledil njegovim stopinjam v snegu, je ob koncu le-teh našel le še narobe obrnjeno in prižgano radijsko postajo. Po Johanovi nesreči je bilo nekaj poskusov odprav, da bi našle njegovo truplo, pa so bile na žalost neuspešne.

Za Janezom Jegličem - Johanom je v Sloveniji ostala vdova Irena z dvema hčerama in sinom (ki se je rodil šele štiri mesece po očetovi smrti).

 

Najvidnejše odprave:

- 1982: ZDA, prva jugoslovanska devetka,
- 1983: Fitz Roy; s Silvom Karom in Frančkom Knezom: prvenstvena Hudičeva zajeda,
- 1985: Jalung Kang, državna odprava
- 1986: Torre Egger; s Silvom Karom in Frančkom Knezom: prvenstvena po JV zajedi,
- 1986: Cerro Torre: prvenstvena prek vzhodne stene,
- 1988: Cerro Torre; s Silvom Karom: prvenstvena Peklenska diretisima,
- 1990: Bagirati III; s Silvom Karom: prvenstvena,
- 1990: mednarodna odprava Alpe-Jadran Everest,z zakoncema Andrejem in Marijo Štremfelj,
- 1993: ZDA; z Mihom Praprotnikom: ponovitev Jolly Roger-ja,
- 1994: Cerro Torre; z Markom Lukičem in Mihom Praprotnikom: prvenstvena,
- 1997: Nuptse; s Tomažem Humarjem (z vrha ga odpihne veter).

 

V svoji karieri je opravil okoli 1500 alpinističnih tur vseh vrst, med njimi skoraj sto prvenstvenih. V njegov spomin PD Domžale vsako leto organizira tekmovanje v športnem plezanju - memorial Janeza Jegliča - Johana.

 

Vnos: MJ


Nazaj Naprej