Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>
Galerija slik
Sprukova domačija na Gozdu (danes Gozd 12).
Freska na Sprukovi hiši iz leta 1760. Prikazuje Devico Marijo, ki jo njena mati sv. Ana uči brati, za njo je Marijin oče sv. Joahim.
Firštova miza v Kamniški Bistrici pri Predaslju, ki so jo Kamničani postavili na mestu, kjer je obedoval nadvojvoda Karel II. Prvotna miza je bila uničena leta 1826. Junija 2015 so postavili sedanjo, narejeno po opisih prvotne.
Viri in literatura

Ravnikar, Matevž: Staroznanstvo domačih krajev. Karl II. Nadvojvoda Avstrijanski obiše v letu 1564 Bistriške planine nad Kamnikam, Kmetijske in rokodelske novice, (30.04.1845), letnik 3, številka 18 in (07.05.1845), letnik 3, številka 19.

Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom : ob devetdesetletnici Gorske reševalne službe Slovenije in osemdesetletnici Postaje Gorske reševalne službe Kamnik, Ljubljana, 2002.

Zika, Ivan: 750 let mesta Kamnika : iz kamniške zgodovine, Kamnik, 2011.

Natisni

Lenart Spruk

kmet, lovec.

* Druga polovica 16. stoletja.




Bil je kmet z Gozda nad Kamnikom. Kmetijo na Gozdu naj bi leta 1532 kupil njegov prednik Jurij Spruk od kranjskega vicedoma grofa Anžeta Gallenberga Ojstrovrškega za 25 ogrskih goldinarjev in 44 krajcarjev.  Leta 1564 je Lenart sodeloval pri lovu, katerega se je udeležil avstrijski nadvojvoda in deželni knez Karel II. Notranjeavstrijski (1540-1590) ter se med vsemi strelci najbolje izkazal in ulovil neko posebno divjačino, ki so jo nadvojvodi postregli za kosilo na kraju, kjer so kasneje postavili "firštovo mizo". Po jedi, ki naj bi jo tu postregli nadvojvodi je ime dobil "firštov golaž", kamniška kulinarična posebnost. Spruk je nato nadvojvodo vodil po dolini Črne, čez Gozd v Tuhinjsko dolino, od koder je pot nadaljeval proti Gradcu.

Nadvojvoda je Lenarta Spruka nagradil tako, da je njegovo kmetijo na Gozdu povzdignil v strelsko ali lovsko posestvo s posebnimi pravicami. Tako je njegova kmetija postala najpomembnejša v vasi. Listina o pravicah je bila napisana na pasji koži in se je na Sprukovi domačiji ohranila vsaj do sredine 19. stoletja, ko o njej poroča duhovnik Matevž Ravnikar - Poženčan, ki je v letih 1842-1855 služboval na bližnjih Selih. Sprukovi potomci so na kmetiji uspešno gospodarili do sredine 19. stoletja, ko se je zadnji gospodar iz te družine močno zadolžil zaradi pravdanja. Leta 1865 so od Sprukove lovske posesti, ki je bila prodana na dražbi, na nove lastnike prepisali 39 zemljiških parcel, ki so obsegale skoraj 28 ha zemlje. Pri hiši je ostalo samo 5.564 m2 orne zemlje in 864m2 sadovnjaka s hišo.

AK


Nazaj Naprej