Bil je kmet z Gozda nad Kamnikom. Kmetijo na Gozdu naj bi leta 1532 kupil njegov prednik Jurij Spruk od kranjskega vicedoma grofa Anžeta Gallenberga Ojstrovrškega za 25 ogrskih goldinarjev in 44 krajcarjev. Leta 1564 je Lenart sodeloval pri lovu, katerega se je udeležil avstrijski nadvojvoda in deželni knez Karel II. Notranjeavstrijski (1540-1590) ter se med vsemi strelci najbolje izkazal in ulovil neko posebno divjačino, ki so jo nadvojvodi postregli za kosilo na kraju, kjer so kasneje postavili "firštovo mizo". Po jedi, ki naj bi jo tu postregli nadvojvodi je ime dobil "firštov golaž", kamniška kulinarična posebnost. Spruk je nato nadvojvodo vodil po dolini Črne, čez Gozd v Tuhinjsko dolino, od koder je pot nadaljeval proti Gradcu.
Nadvojvoda je Lenarta Spruka nagradil tako, da je njegovo kmetijo na Gozdu povzdignil v strelsko ali lovsko posestvo s posebnimi pravicami. Tako je njegova kmetija postala najpomembnejša v vasi. Listina o pravicah je bila napisana na pasji koži in se je na Sprukovi domačiji ohranila vsaj do sredine 19. stoletja, ko o njej poroča duhovnik Matevž Ravnikar - Poženčan, ki je v letih 1842-1855 služboval na bližnjih Selih. Sprukovi potomci so na kmetiji uspešno gospodarili do sredine 19. stoletja, ko se je zadnji gospodar iz te družine močno zadolžil zaradi pravdanja. Leta 1865 so od Sprukove lovske posesti, ki je bila prodana na dražbi, na nove lastnike prepisali 39 zemljiških parcel, ki so obsegale skoraj 28 ha zemlje. Pri hiši je ostalo samo 5.564 m2 orne zemlje in 864m2 sadovnjaka s hišo.
AK