A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Karel Tratnik (vir: Kronika slovenskih mest, leto 2, št. 2, str. 187).

Galerija slik
Viri in literatura

Mariborska kronika: od 1.1. do 1.5.1935. V: Kronika slovenskih mest, leto 2, št. 2, str. 184-187 (na dlib.si).

Novi grobovi: Karel Tratnik. V: Slovenec, leto 62, št. 27a, str. 5 (na dlib.si).

Oglas (na sraka.uni-mb.si).

Slovenska biografija

Smrt vzglednega obrtnika. V: Slovenski gospodar, leto 69, št. 6, str. 3 (na dlib.si).

Poglejte še

Tratnik, Karel (na ukm.um.si)

Wikipedia (sl)

Natisni

Karel (Karol) Tratnik

pasar, pevec, planinec, podjetnik, politik.

* 29. 10. 1869, Vrhpolje pri Kamniku
31. 1. 1935, Zagreb





Rodil se je leta 1869 na Vrhpolju pri Kamniku v družini kmeta in mlinarja Blaža ter Marije, rojene Mal. Med letoma 1882 in 1886 se je učil pasarstva v Ljubljani pri Mateju Schreinerju in njegovem nasledniku - svojem bratu Leopoldu. Dve leti je bil v bratovem podjetju tudi pomočnik. V letih 1888 in 1889 je delal v srebrarski industriji na Dunaju in v Berndorfu (en), nato se je preselil v Maribor, kjer je prevzel vodenje podružnice bratovega pasarskega podjetja. Leta 1894 se je osamosvojil ter preselil podjetje v nove prostore. Največ je delal za domače naročnike, odjemalce je imel tudi na Madžarskem in Hrvaškem ter med izseljenci v Ameriki. Po prvi svetovni vojni je razširil območje delovanja na celotno Jugoslavijo - mdr. je imel naročnike na Visu, v Dubrovniku, Mostarju, Pančovem, Petrovgradu (Zrenjaninu) in Subotici. Izdeloval je svečnike, kelihe, monštrance, križe, lestence, dele oltarjev in druge neželezne kovinske predmete. Za naročnike iz Murske Sobote je izdelal takrat največji svečnik v Jugoslaviji, znana je tudi srebrna monštranca iz leta 1927. Bil je poročen in imel otroke. Umrl je v začetku leta 1935 v bolnišnici v Zagrebu zaradi posledic operacije. Pokopan je bil 3. februarja 1935 v Mariboru.

V času pred prvo svetovno vojno je bil dejaven v Mariborski čitalnici in bil član njenega pevskega zbora. Deloval je tudi v društvu katoliških mojstrov in katoliških pomočnikov ter bil član krščanskega delavskega društva. Na volitvah v štajerski deželni zbor leta 1908 je kandidiral v Mariboru na slovenski listi. Na teh volitvah so bili v Mariboru prvič obešeni slovenski (dvojezični) volilni letaki. Bil je tudi podpredsednik združenja mariborskih urarjevPrijateljeval je z zgodovinarjem Matijem Ljubšo in pesnikom Antonom Medvedom. Po prvi svetovni vojni se je ukvarjal tudi s planinstvom.

Vnos: MS


Nazaj Naprej