Janez Puhar - avtoportret iz petdesetih ali zgodnjih 60-ih let 19. stoletja (vir: commons.wikimedia.org)

Poglejte še

Izgubljena formula Janeza Puharja (na youtube.com)

Janez Puhar, veliki slovenski izumitelj, na katerega smo skoraj pozabili (na rtvslo.si)

Vigred se povrne (na dlib.si)

www.puhar.si

Wikipedia (sl)

Natisni

Janez Avguštin (Johann Augustin) Puhar (Pucher)

duhovnik, fotograf, glasbenik, inovator, izumitelj, pesnik, slikar.

* 26. 8. 1814, Kranj
7. 8. 1864, Kranj





Rodil se je leta 1814 v Kranju v meščansko-obrtniški družini. Oče Jožef je bil posestnik in kamnoseški mojster za mlinske kamne ter v času ilirskih provinc podžupan Kranja. Mati Marija, roj. Lebar, doma iz Struževega pri Kranju, je bila očetova druga žena. Med letoma 1822 in 1825 je obiskoval osnovno šolo (normalko) v Kranju, nato je šolanje nadaljeval na ljubljanski Klasični gimnaziji (1825-1831). Po dveh letih študija filozofije (1831-1833) se je posvetil študiju bogoslovja (1833-1838). V duhovnika je bil posvečen 31. marca 1838. Služboval je v številnih krajih na Kranjskem: Leskovcu, Svibnem, Metliki, Ljubnem, Radovljici, Bledu, Cerkljah in Smledniku. Dne, 4. septembra 1862 je bil s škofijskim dekretom imenovan za kooperatorja v župniji Kamnik. V Kamniku je ostal le eno leto, saj je bil z dekretom z dne, 24. septembra 1863 prestavljen v Dovje. V juniju 1864 se je kot zaradi bolezni za službo začasno nezmožen duhovnik vrnil v domači Kranj. Umrl je 7. avgusta 1864 v svoji rojstni hiši. Kot razlog za smrt je zdravnik navedel sušico (tuberkulozo). Bolezen je bila verjetno posledica vdihavanja strupenih hlapov pri poskusih.

Zanimala so ga številna področja, mdr. botanika, fizika, kemija, matematika in astronomijaPreko svojega zanimanja za botaniko se je seznanil s homeopatijo in postal eden prvih homeopatov na Kranjskem. Znal je veliko jezikov, med drugim nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino, latinščino, grščino, hebrejščino, arabščino in kaldejščino. 

Že v času študija se je lotil samostojnega eksperimentiranja na področju fizike in kemije. Kot prvi je izumil postopek fotografiranja na steklene plošče. Gre za suhi postopek (pri razvijanju fotografij ni treba namakati v kemikalije), pri katerem so imeli pomembno vlogo hlapi živega srebra, joda in broma. Prvič naj bi mu uspelo narediti fotografije 19. februarja 1842, kar je le malo več kot tri leta po Daguerre-jevem izumu dagerotipije. Med njegove ostale izume sodijo prenašanje slik z elastičnih plošč na druge materiale (papir, steklo, itd.), povečevanje slik z laterno magico (en), pretiskavanje slik s tiskarsko barvo. Leta 1851 je sodeloval na Svetovni razstavi v Londonu in bil odlikovan z bronastim priznanjem. Z nekaj fotografijami je sodeloval tudi na Svetovni razstavi v New Yorku leta 1853. Pariška Académie nationale agricole, manufacturière et commerciale ga je 17. junija 1852 imenovala za svojega člana in mu izročila diplomo, v kateri ga naziva inventeur de photographie sur verre [izumitelj fotografije na steklu]. To sta bili, poleg objave izuma s strani dunajske Akademije znanosti, edini priznanji, ki ju je za svoje izumiteljsko delo prejel za časa življenja.

Veliko časa je posvečal različnim področjem umetnosti. Pisal je pesmi tako v slovenskem, kot nemškem jeziku. Nemške pesmi so nastale pod vplivom Schillerjeve poezije, slovenske pa so lahkotne in preproste ter pisane v narodnem tonu. Zato so mnoge ponarodele. Med Puharjevimi pesmimi velja omeniti Zdrava, draga domovina, Poziv Gorencam, Mlin, Selsko veselje, Dan presveti in žalostinko Otožnica po rajnkem Kamilu Mašeku, ki je danes znana pod naslovom Vigred se povrne. Njegove pesmi so uglasbili skladatelji Andrej Vavken, Gregor Rihar in Leopold Cvek, s katerimi je prijateljeval. Po izročilu naj bi komponiral tudi sam, čeprav nobeno izmed del ni znano. Bil je dober pevec, igral je več glasbil. Ukvarjal se je tudi z likovno umetnostjo ter slikal akvarele in risal s svinčnikom. Nekaj njegovih akvarelov sta imela v svoji zbirki Julij Polec st. in njegov sin Janko Polec. Ukvarjal naj bi se tudi z rezbarstvom.

Pavel Grzinčič je o njem posnel dokumentarni film Izgubljena formula Janeza Puharja.

Vnos: MS


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž