A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Galerija slik
Viri in literatura

Amtsblatt zur Laibacher Zeitung. V: Laibacher Zeitung, št. 66 (21.3.1899), str. 504 (na dlib.si).

An das k. k. Landespraesidium in Laibach (na sistory.eu)

Baloh, Stanka: Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju, Kamnik, 2006.

Personalnachrichten. V: Laibacher Zeitung, št. 52 (3.3.1888), str. 442 (na dlib.si).

Domače stvari. V: Slovenski narod, leto 20, št. 293 (24.12.1887), str. 3 (na dlib.si).

Dr. Julij Dereani. V: Slovenec : političen list za slovenski narod, leto 57, št. 170 (30.7.1929), str. 3 (na dlib.si).

Iz odbora Sokolovskega. V: Slovenski narod, leto 22, št. 223 (27.9.1889), str. 3 (na dlib.si).

Kamniški zbornik 12 (1969), Kamnik, 1969 (na dlib.si)

Pri občinskih volitvah v Kamniku. V: Slovenec : političen list za slovenski narod, leto 39, št. 253 (4.11.1911), str. 8 (na dlib.si).

Seznam knafljevih štipendistov (sl)

Štiridesetletni zdravniški jubilej. V: Slovenec: političen list za slovenski narod, leto 55, št. 289 (22.12.1927), str. 4 (na dlib.si).

Zahvala. V: Slovenec: političen list za slovenski narod, leto 57, št. 178 (8.8.1929), str. 8 (na dlib.si).

Županska volitev v Kamniku. V: Slovenec : političen list za slovenski narod, leto 39, št. 286 (14.12.1911), str. 3 (na dlib.si).

Poglejte še

Zdravniška zbornica pred stotimi leti (na ibmi3.mf.uni-lj.si)

Natisni

Julij (Julius) Dereani

doktor znanosti, politik, zdravnik, župan.

* 20. 12. 1861, Žužemberk
29. 7. 1929, Kamnik





Rodil se je leta 1861 v Žužemberku. Srednjo šolo je obiskoval v Novem mestu in jo zaključil z odliko. Medicino je študiral na Univerzi na Dunaju in bil v študijskem letu 1881/82 štipendist Knafljeve ustanove. Promoviran je bil 23. decembra 1887. Po opravljenem vojaškem roku, ki ga je preživel v vojaški bolnišnici v Dubrovniku, in službi sekundarija v bolnišnici v Ljubljani, je leta 1889 v Kamniku odprl ordinacijo. Pričetek delovanja Dereanijeve ordinacije v Kamniku lahko z veliko gotovostjo umestimo v začetek septembra 1889, saj je takrat oglaševal zdravniško prakso v Slovencu, Slovenskem narodu in Laibacher Zeitungu. Prav tako je v Slovenskem narodu zaslediti članek iz istega meseca, v katerem je zapisano, da ga je na mestu tajnika Sokola zaradi selitve v Kamnik nasledil Ivan Mejač. Sprva se je oglaševal kot praktični zdravnik (zdravnik splošne prakse), kasneje je v Kamniku opravljal delo okrožnega zdravnika. Kot okrožni zdravnik je bil leta 1899 naveden med zdravniki, ki so imeli pravico voliti v zdravniško zbornico. Po smrti Augusta Walterja leta 1910 je občasno opravljal tudi delo obratnega zdravnika v kamniški smodnišnici. 

Poročen je bil dvakrat. S prvo ženo Marijo sta imela sina, ki je najverjetneje umrl že zelo zgodaj. Leta 1894 je zaradi tuberkuloze umrla tudi Marija. Vnovič se je poročil z Mengšanko Frido Kurzthaler, po rodu češko Nemko. Imela sta sina Alberta. Leta 1913 sta z ženo kupila hišo na Trgu 23 (danes Glavnem trgu) v Kamniku v kateri si je v pritličju uredil ordinacijo. Po drugi svetovni vojni je bil v tej hiši nekaj časa zdravstveni dom.

Na volitvah 27. oktobra 1911 je bil izvoljen za občinskega odbornika v Kamniku, 14. decembra 1911 pa za kamniškega županaBil je član Slovenske ljudske stranke in poleg Nandeta Novaka edini kamniški župan iz prve polovice 20. stoletja, ki ni spadal k liberalnemu taboru. Med njegovim županovanjem je bila decembra 1912 v Kamniku postavljena električna razsvetljava, razširil je cesto na južnem in severnem uvozu v mesto. V tem obdobju je bil tudi član šolskega odbora. Izvedbo nekaterih projektov, zlasti glede šolstva, mu je preprečila prva svetovna vojna. Službo župana je opravljal do leta 1921, ko ga je nasledil Rihard KarbaUmrl je leta 1929 v Kamniku in bil pokopan v Mengšu v rodbinski grobnici ženinih sorodnikov.

Vnos: MS


Nazaj Naprej