Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Akademik dr. Ernest Mayer (vir: Slovenska akademija znanosti in umetnosti)

Galerija slik
Zgornji Tuhinj, Rojstni kraj Ernesta Mayerja.
Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 7, Ljubljana, 1993.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Zupančič, Mitja: Akademik prof. dr. Ernest Mayer, 1920–2009Delo, 23.4.2009.

Poglejte še

Gore-ljudje.net

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (nov. 2007)

Vreš, Branko (2009). Akademik prof. dr. Ernest Mayer. Hacquetia, letnik 8, številka 2, str. 175-178

Wikipedija (sl), (en)

Natisni

Ernest Mayer

akademik, biolog, botanik, dekan fakultete, doktor znanosti, partizan, sodelavec OF, univerzitetni profesor.

* 10. 11. 1920, Zgornji Tuhinj
17. 3. 2009, Ljubljana


Območje delovanja: Ljubljana.


Rodil se je v Zgornjem Tuhinju. Biologijo je študiral na Filozofski fakulteti ljubljanske in na Filozofski fakulteti dunajske univerze. Od septembra 1944 do decembra 1945 se je udejstvoval v narodnoosvobodilnem boju (NOB) in bil pripadnik  Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Leta 1947 je na Dunaju dokončal študij in tam promoviral iz botanike kot glavnim predmetom. 

Leta 1947 je bil imenovan za asistenta pripravnika v Botaničnem inštitutu Univerze v Ljubljani, 1948 za asistenta, 1950 za višjega asistenta, 1952 za docenta botanike na Prirodoslovno-matematični fakulteti in 1956 za izrednega profesorja na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti. V letih 1964–78 je bil redni profesor botanike na Biotehniški fakulteti. V letih 1961–63 in 1975–77 je bil predstojnik Biološkega oddelka, v letih 1965–67 dekan, v letih 1967–69 prodekan Biotehniške fakultete. Leta 1978 je po lastni odločitvi prestopil na Biološki inštitut Jovana Hadžija Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), kjer je bil od  septembra 1978 do upokojitve oktobra 1991 znanstveni svetnik, sprva pri SAZU, nato pri Znanstvenoraziskovalnem centru (ZRC) SAZU. V letih 1979–94 je bil predsednik Znanstvenega sveta tega inštituta, v letih 1987–91 pa predsednik Sveta ZRC SAZU. Njegovo delo je bilo usmerjeno predvsem v fitogeografsko, morfološko in taksonomsko opredelitev flore višjih rastlin, ki rastejo na ozemlju nekdanje Jugoslavije in preostanku Balkanskega polotoka, s poudarkom na endemizmu in polimorfiji.

Izredni član SAZU je postal marca 1974, redni član pa junija 1983. Tajnik Razreda za naravoslovne vede je bil od februarja 1987 do maja 1996. Od 5. novembra 1993 je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti (Salzburg). V letih 1974-1991 je bil predsednik Medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije, v letih 1969–75 predsednik Zveze bioloških društev Jugoslavije, od 1982–86 predsednik Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, od 1976–86 podpredsednik Organizacije za fitotaksonomsko raziskovanje mediteranskega območja (OPTIMA, Ženeva-Berlin), regionalni svetovalec za Jugoslavijo pri mednarodnem projektu Flora Europaea (Cambridge). Za Floro Europaeo je obdelal rod Pedicularis za vso Evropo. Za območje Slovenije in osrednjega Balkanskega polotoka pa je taksonomsko-floristično sam ali s sodelavci obdelal več kot 50 taksonov različnih rangov. Od leta 1992 je bil svetovalec projekta Atlas Florae Europaeae (Helsinki), v letih 1988–90 član Projektnega sveta vegetacijske karte Jugoslavije, v letih 1974–96 urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda SAZU, član redakcijskih odborov več domačih in tujih bioloških in botaničnih časopisov. Častni član Bavarskega botaničnega društva (Bayerische botanische Gesellschaft (de) iz Münchna in dopisni član več tujih botaničnih in bioloških društev. Napisal je prvi pregled flore slovenskega etničnega ozemlja Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, to je temeljno delo, ki ga Flora Europaea šteje med 75 standardnih flor posameznih delov Evrope. Za svoj prispevek k znanosti je prejel med drugim Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete (1979) in Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1986). Po dr. Mayerju se imenuje v Julijskih Alpah in italijanskih Abrucih endemični alpski mak (Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri).

Vnos: AK


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik