A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Natisni

Johann von Schwab

inženir, kemik, plemič, vojak, vojaški poveljnik.

* 2. 3. 1846, Tatenice
28. 3. 1920, Dunaj





Rodil se je v mestu Tatenice (Tattenitz) na Moravskem. Njegov oče je bil desetnik v avstrijski vojski. Potem, ko je obiskoval različne izobraževalne ustanove, je leta 1863 zaključil vojaško šolo v Olomoucu (en) in v letih 1863-1867 vojaško akademijo. Leta 1866 je vstopil v vojsko kot topniški poročnik. V letih 1871-1873 je nadaljeval z vojaškim izobraževanjem. Na Tehniški visoki šoli na Dunaju (de) je  v letih 1871-1873 študiral kemijo in kemijsko tehnologijo. Do leta 1875 je služil v vojaških enotah. V letih 1877-1878 je poučeval kemijo in kemijsko tehnologijo na višjem topniškem vojaškem tečaju, v letih 1878-1883 pa na tečaju za intendante in bil poleg tega član stalnega komisije za raziskovanje streliva. 

Leta 1883 je bil imenovan za pomočnika poveljnika kemijskotehnološkega laboratorija v kamniški smodnišnici, ki jo je od leta 1886 tudi vodil, kar se je takoj poznalo v dvigu proizvodnje. Posebno zaslužen je bil za razvoj in uvedbo nitroceluloze ("brezdimnega smodnika") v avstrijski vojski. Že v Kamniku je leta 1885 je na tem področju začel s prvimi poskusi, ki so jih nato nadaljevali v tovarni streliva Dynamit Nobel AG (en) v Bratislavi in hitro začeli z industrijsko proizvodnjo. V letih 1888-1889 je opravil več študijskih potovanj, ki so ga med drugim vodila tudi v Pariz. Leta 1889 je bil premeščen iz Kamnika in imenovan za člana tehniško-administrativnega vojaškega komiteja na Dunaju, da bi se lahko bolj posvetil razvijanju vojaškega streliva. 

Po njegovih navodilih so v letih 1889-1890 v bratislavski tovarni Dynamit Nobel začeli proizvajati nitrocelulozo vrste M 90. Leta 1891 so v kraju Blumau v Spodnji Avstriji pod njegovim vodstvom zgradili tovarno streliva, ki jo od leta 1895 dalje tudi vodil. Istega leta je bil je povišan v polkovnika. Sodeloval je tudi pri modernizaciji avstrijskega topništva. Leta 1900 je bil povišan v generalmajorja in leta 1905 v feldmaršalaporočnika (nem. Feldmarschallleutnant) in bil imenovan na mesto direktorja dunajskega topniškega arzenala. Bil je tudi član upravnega odbora Muzeja vojaške zgodovine na Dunaju. Leta 1910 se je upokojil. Leta 1911 mu je bil podeljen plemiški naslov.

Vnos: AK


Nazaj Naprej