A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Dr. Maks Samec (vir: Wikipedija)

Viri in literatura

Akademiku Maksu Samcu: ob sedemdesetletnici, v: Koledar Družbe sv. Mohorja: za prestopno leto 1952. Družba sv. Mohorja, 1952, str. 54-55 (na dlib.si).

Bergant, Evgen: Znameniti SlovenciLjubljana, 2000.

Enciklopedija Slovenije, zv. 10, Ljubljana, 1996.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Oset, Željsko: "Kidričev adut" pod nadzorom Udbe, Slovenski čas : časnik za družbo in kulturo : priloga tednika Družina (Družina, l. 65, št. 31 [31.7.2016])

Rebek, Marins: Naši znameniti tehniki, Ljubljana, 1966, 173-176.

Samec, Maks (1881-1964): Življenje in delo, Ljubljana, 2015.

Umrl je akademik Maks Samec, Kamniški občan (1964), letnik 3, številka 6/7, 3

Natisni

Maks Samec

akademik, biokemik, dekan fakultete, doktor znanosti, kemik, meteorolog, rektor, univerzitetni profesor.

* 27. 6. 1881, Kamnik
1. 7. 1964, Ljubljana


Območje delovanja: Dunaj, Ljubljana.


Rodil se je v Kamniku, kjer je bil njegov oče Maksimilijan Samec župan in zdravnik. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani (1899) je študiral naravoslovje na dunajski univerzi ter tam leta 1904 tudi doktoriral iz organske kemije. Na dunajskih gimnazijah je poučeval naravoslovne predmete in delal kot meteorolog. Raziskoval je svetlobne razmere v višjih plasteh ozračja.  Med 1. svetovno vojno je bil vodja vojaške letalske postaje na Dunaju. Leta 1919 je postal prvi redni profesor kemije na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Pred 2. svetovno vojno je bil večkrat dekan Tehniške fakultete, od leta 1935 do 1937  je bil rektor Univerze v Ljubljani. Organiziral je raziskovalne laboratorije,  po letu 1945 je pripomogel k ustanovitvi  Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki ga je vodil do upokojitve leta 1959.

Raziskoval je ogljikove hidrate, predvsem škrob in celulozo. V raziskave zgradbe škroba je vpeljal nove postopke koloidne kemije, zlasti elektrodializo (en). Bil je prvi, ki je ločil škrob na amilazo in amilopektin (en) (t.i. Samčeva šola). Mednarodno odmevni sta bili knjigi o koloidni kemiji škroba Kolloidchemie der Stärke (1927) in Die neuere Entwicklung der Kolloidchemie der Stärke (soavtorica Marta Blinc (en), 1941). Sam ali skupaj s sodelavci je objavil okrog 200 člankov in poročil.

Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU)  ter Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina (en). Več let je bil predsednik Slovenskega kemijskega društva

V letih 1934/1935 je bil prvi predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado za "znanstvena raziskovanja in za znanstvene rezultate, ki so pomembni za izpolnitev petletnega plana" in leta 1950 za "uspešno delo za proizvodnjo metalurgičnega koksa iz domačega premoga". Bil je tudi prejemnik več mednarodnih priznanj in nagrad.
Po Maksu Samcu se imenujejo priznanja, ki jih od leta 2006 podeljuje Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Vnos: HK


Nazaj Naprej