A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Albin Weingerl (Foto: Tihomir Pinter; vir: Naši zbori: posebna skupna tekstovna številka, letniki 60-62, 2010-2012, str. 85)

Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Ljubljana, 1998.

Gobec, Mitja: Albin Weingerl. V: Naši zbori: posebna skupna tekstovna številka, letniki 60-62, 2010-2012, str. 85.

Slovenska biografija

Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Poglejte še

Wikipedia (sl)

Natisni

Albin Weingerl

partizan, pedagog, skladatelj, sodelavec OF, zborovodja.

* 25. 2. 1923, Šentjernej
10. 1. 2010, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana, Trbovlje.


Rodil se je leta 1923 v Šentjerneju na Dolenjskem očetu Ivanu, po poklicu organistu, in materi Ivani, rojeni Saletinger. Osnovno šolo je obiskoval v Veliki Nedelji, kamor se je družina preselila kmalu po njegovem rojstvu. Med letoma 1935 in 1939 je obiskoval meščansko šolo na Ptuju, med letoma 1939 in 1941 pa učiteljišče v Mariboru, na katerem je opravil 2 razreda. V obdobju 1941- 1943 je bil zaposlen pri železnici v Lipnici. Januarja 1944 je odšel v partizane in bil nekaj časa v Gorenjskem odredu, nato v Prešernovi brigadi. Maja 1944 je bil huje ranjen in se zdravil v bolnišnici Franja pri Cerknem. Po delnem okrevanju je v letih 1944 in 1945 vodil invalidski moški zbor, organiziral kulturno delo, pripravljal mitinge in urejal literarno glasilo Bolniški list

Po vojni je v Ljubljani končal učiteljišče in leta 1946 maturiral. Med letoma 1947 in 1949 je bil urednik revije Ciciban. Leta 1948 se je vpisal na Akademijo za glasbo, kjer je leta 1953 diplomiral iz zgodovine glasbe, leta 1956 pa iz glasbene kompozicije. Bil je ravnatelj glasbenih šol v Medvodah (1954-55), Trbovljah (1955-63) in Kamniku (1963-1971), nato svobodni umetnik. Od leta 1976 je poučeval teoretične predmete in kitaro na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani (danes Srednji glasbeni in baletni šoli), po upokojitvi 1983 honorarno. Umrl je v začetku leta 2010 v Ljubljani.

Vrsto let je bil zborovodja mladinskih in mešanih zborov. Uveljavil se je zlasti kot zborovodja mladinskih zborov in sestavil priročnik za petje v osnovni šoli in na predšolski stopnji. Kot skladatelj se je največ posvečal komorni glasbi in skladanju del za mladino. Za njegove skladbe je značilna nagnjenost k lirilizmu ter premišljeno povezovanje tradicionalnih in avantgardnih kompozicijskih rešitev. Pisal je tudi instrumentalne skladbe in dela za orkester. Napisal je več zgodbic za otroke in pedagoških napotkov za estetsko vzgojo ter jih objavil v Cicibanu, Kurirčku, Otroku in družini, itd.

Vnos: MS


Nazaj Naprej