A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Grb rodbine Weimar-Orlamünde (vir: Wikipedija (de)).

Poglejte še

Manfred-hiebl (de)

Myheritage (en)

Wikipedija (de)

Natisni

Zofija (Sofija) Weimar-Orlamündska

grofica, plemkinja.

* Okoli 1090,

6. 9. 1132,


Območje delovanja: Kamnik, Kranj.


Zofija Weimar-Orlamündska, tudi Zofija Istrska (de), je bila hči istrsko-kranjskega mejnega grofa Popona II. Weimar-Orlamündskega  in Rikarde (oz. Richgardis, tudi Richardis) Spanheimske. Po očetovi strani je bila Zofija potomka Ulrika I. Weimar-Orlamündskega (en), tudi istrsko-kranjskega mejnega grofa in Sofije Madžarske (en) iz dinastije Arpadov (en), po materini strani pa sta bila njena stara starša Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in Salzburški odvetnik, ter Hedvige Eppensteinske (en). 

Rodbina grofov Weimar-Orlamünde so bili plemiška družina z območja današnje Turingije. Vladali so s teritorialno nepovezanim gospostvom, z večjima centroma v Weimarju in Orlamünde (de). 

Popon in Ulrik II. (de), sinova istrsko-kranjskega mejnega grofa Ulrika Weimar-Orlamündskega (de), po očetovi smrti  (okoli leta 1070) nista uspela zadržati očetovih pozicij, kar je vodilo v razpad njihovih gospostev. Popon, istrski mejni grof je umrl najkasneje leta 1101, njegov brat Ulrik II. pa je kmalu za tem skoraj celotno rodbinsko imetje v Istri podaril oglejski cerkvi. Po njegovi smrti sta vso preostalo posest na Kranjskem in v Istri dedovali hčeri Popona, Zofija in Hedviga. Zofija se je poročila z grofom Bertoldom II. Andeškim, Hedviga pa z Albertom I. Bogenskim (de). Andeški in Bogenski so tako nasledili orlamündske posesti na Kranjskem. Zofiji in Bertoldu so se rodili štirje otroci; grof Popon I., škof v Briksnu (en) in kasneje Bambergu (en), Oton VI. (de), mejni grof Bertold III. Istrski (en) in Gisela.

Viri, ki bi neposredno poročali o prehodu Zofijinega dela dediščine v andeške roke, se niso ohranili. Na datacijo dogodka se lahko opiramo preko darovnice Bertolda II. Andeškega, ko je leta 1122 v Zofijini prisotnosti daroval cerkvi sv. Jurija v Dießnu nekaj svojih bavarskih ministerialov. Bertold je bil leta 1122 torej že poročen in z dvema sinovoma, kar pomeni, da sta bila z Zofijo poročena že vsaj od leta 1120. Bertold je do popolnega prevzema posesti prišel šele po ženini smrti, ki se je imenoval po Kamniku kot središču svojih kranjskih oblasti.

Andeška kranjsko-istrska veja se tako začenja s poroko Zofije Weimar-Orlamünde (njena rodbina po moški liniji izumre leta 1070) in Bertolda II. oz. I. iz kranjsko-istrske veje. Slednji je preko poroke dobil veliko teritorialno alodialno posest na Gorenjskem, vzhodno od Kokre, ter vse do poznejših kranjskih deželnih meja. Zanimivo je, da je tudi rodbina Weimar-Orlamünde pridobila svoja posestva in položaj na Kranjskem na podoben način, torej z ženitvijo Popona s Hademut Semt-Ebersberško (de), najverjetneje v 30. letih 11. stoletja. 

Medtem, ko je bil pred letom 1077 glavni sedež mejnega grofa na Kranjskem grad Creina (Kranj), se je po omenjenem letu to spremenilo. Grad Kranj z uradnim krajišniškim teritorialnim gospostvom na zahodnem Gorenjskem je tedaj vsaj formalno postal fevd, ki ga je podeljeval oglejski patriarh kot krajišnik svojemu namestniku, deželnemu grofu. Bertold I. se med letoma 1143 in 1147 prvič v ohranjenih listinah imenuje »Comes de Stein« (kamniški grof). 

Zofija je umrl leta 1132 in je pokopana v Dießnu.


Vnos: SS


Nazaj Naprej