A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Viri in literatura

Eržen, Andreja: Začelo se je z A: Grofje Andeški, Kamnik, 2000.

Grebenc M. Jože: Gospodarska ustanovitev Stične ali njena dotacija leta 1135, Ljubljana, 1973.

Grofje Andeško-Meranski: prispevek k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku : Die Andechs-Meranier: Beiträge zur Geschichte Europas im Hochmittelalter, Kamnik, 2001.

Jakič, Ivan: Sto gradov na Slovenskem, Ljubljana, 2002.

Komac, Andrej: Od mejne grofije do dežele : Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju, Ljubljana, 2006.

Kos, Dušan: Bela Krajina v poznem srednjem veku (Die Weiße Mark im späten Mittelalter), Ljubljana,1987.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, A-L,  Ljubljana, 2008.

Pirkovič, Ivo: Neznana zgodovina slovenskih Orehovnikov-Gracarjev (Unbekannte Geschichte der slowenischen Nußberg-Grätzer), v: Dolenjski zbornik (Unterkrainer Sammelband)1985, Novo mesto (Rudolphswert) 1985.

Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem (Die Grundherrschaften im einstigen Krain), Ljubljana, 1982.

Stopar, Ivan, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva Založba, Ljubljana, 1987.

Zika, Ivan: 750 let mesta Kamnika : iz kamniške zgodovine, Kamnik, 2011.

Poglejte še

Gradovi.net

Srednjeveška Bela krajina

Wikipedija (en), (de)

Zofija Višnjegorska --> Wikipedija (sl), (de)

Natisni

Zofija (Sophie) Višnjegorska (von Weichselburg, von Weichselberg)

grofica, plemkinja, redovnica.

* Okoli 1190,

28. 2. 1256, Admont


Območje delovanja: Admont, Kamnik.


Zofija je bila hči grofa Alberta Višnjegorskega, ki je okoli leta 1200 priključil Belo krajino h Kranjski. Bila je zadnja predstavnica svoje rodbine. Okoli leta 1207 se je poročila s Henrikom IV. Andeškim, mejnim grofom Kranjske in Istre. V zakon je prinesla bogato dediščino svojih prednikov, ki je vključevala mnoge alodialne posesti takratne Slovenske marke, torej posesti razpršene v širokem pasu od Litije, Višnje gore in zgornjega kota reke Krke, do Gorjancev. Njeno jedro so tvorile nekdanje posesti sv. Heme oz. sv. Eme Krške in njenega moža, grofa Viljema (de). Henrik je po obtožbah za umor kralja Filipa Švabskega odšel v Slovenj Gradec in tam tudi umrl. Zapuščina Višnjegorskih je ostala ovdoveli Zofiji, ki se je posvetila samostanskemu življenju v Admontu. 

Henrik IV. Andeški je po smrti Zofijinega očeta Alberta pridobil celotno višnjegorsko dediščino, h kateri sta zakonca med 1211 in 1226 dodala še dediščino, ki so jo na Štajerskem in Kranjskem imeli Zofijini bratranci Puchsi (de).

Grofje Višnjegorski oz. Herren von Weichselberg ali Weichselburg so bili do sredine 13. stoletja, ko so izumrli, ena najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem. Začetki rodbine segajo v prvo polovico 11. stoletja z grofom Askvinom, ki je bil sorodnik Eme Krške in dedni odvetnik samostana Krka na Koroškem. Starhand II. je okoli 1100 nosil naslov savinjskega mejnega grofa. Prvotni sedež družine je bil grad Puchs (Schloss Pux (de)) ob zgornji Muri. Okoli leta 1135 se je Meinhalm s prenosom sedeža na Kranjsko začel imenovati po Višnji Gori. Rodbina se prvič omenja leta 1136, ko so svoje posestvo Sitik predali oglejskemu patriarhu, slednji je tam nato ustanovil Cistercijanski samostan Stična

Ivan Zika zapiše, da sta Henrik IV. Andeški in Zofija Višnjegorska najverjetneje živela na Malem gradu v Kamniku. Ker je Albert Višnjegorski, oče Zofije, podpisoval listine v Kamniku, ne gre izključiti dejstva, da je tam najverjetneje tudi živel.

Vojvoda Oton I. Andeško-Meranski (en), brat Henrika IV. Andeškega, je izkoristil priložnost in odkupil Zofijino zapuščino. Del kupnine je podarila samostanu v Dißnu (de), večji del pa samostanu v Admontu (de), kjer je bivala do smrti. 

Zofija je pokopana v stiškem samostanu.

Vnos: SS

 


Nazaj Naprej