A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Dr. Alojzij Kraut (vir: Tedenske slike, leto 3, št. 34 (25.8.1927), str. 3)

Galerija slik
Viri in literatura

Breznik, Josip: Spomini Josipa Breznika od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne, Ljubljana, 2014

Dr. Alojzij Kraut. V: Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, leto 8, št. 193 (18.8.1927), str. 4, 8 (na dlib.si).

Dr. Alojzij Kraut. V: Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, leto 8, št. 194 (19.8.1927), str. 3, 8 (na dlib.si).

Glas iz tužnega Korotana. V: Gorenjec: političen in gospodarski list, leto 4, št. 29 (18.7.1903), str. 1 (na dlib.si).

Kumer, Marko: Bojan Kraut - ikona slovenskega strojništva. V: Kamniški zbornik XXII (2014), str. 353-358.

Novice. V: Kmetijske in rokodelske novice, leto 55, št. 41 (8.10.1897), str. 401 (na dlib.si).

Novice. V: Kmetijske in rokodelske novice, leto 55, št. 45 (5.11.1897), str. 441 (na dlib.si).

Razne vesti. V: Slovenski pravnik, leto 18, št. 1 (15.1.1902), str. 31 (na dlib.si).

Vovko, Andrej: Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na Gorenjskem do 1918. V: Kronika, leto 36, št. 1/2 (1988), str. 34-40 (na dlib.si).

Torkar, Zora: Iz življenja in dela kamniških Čehov in Moravcev,V: Kronika, leto 34, št. 1/2 (1986), str. 45-59 (na dlib.si).

Torkar, Zora: Narodna čitalnica v Kamniku: od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne, Kamnik, 1991.

Vovko, Andrej: Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918. Ljubljana, 2004.

Za ravnopravnost slovenščine in za nadsodišče v Ljubljani. V: Slovenski pravnik, leto 14, št. 8 (15.8.1898), str. 197-219 (na dlib.si).

Poglejte še
Müller F.: Za ravnopravnost na slovenskem Koroškem. V: Slovenski pravnik, leto 19, št. 11/12 (15.12.1903), str. 333-345 (na dlib.si).
Natisni

Alojzij Kraut

doktor znanosti, odvetnik, politik, župan.

* 15. 8. 1863
17. 8. 1927, Kamnik





Rodil se je leta 1863 na Koroškem. Pravo je študiral na Univerzi v Gradcu. Po začetni praksi v Celju in Ljubljani je leta 1897 v Celovcu odprl odvetniško pisarno. Tega leta se je tudi poročil in sicer s Kamničanko Anico Grašek. V zakonu se jima je rodilo pet otrok - sinovi Bojan, Igor in Vladimir ter hčeri Nada in Vera.

Bil je močno slovensko narodno zaveden. Leta 1890 je predlagal odprtje Narodnega doma v Celovcu, vendar ta predlog ni zaživel. Kot odvetnik, ki je deloval na robu slovenskega etničnega prostora, se je močno prizadeval za uporabo slovenščine v sodstvu na Koroškem in o tem pisal v Slovenskem pravniku.

V Slovenskem pravniku iz januarja 1902 je moč zaslediti obvestilo, da se je preselil v Kamnik. S Kamnikom je bil verjetno povezan že prej. Dvakrat je bil tajnik kamniške Družbe sv. Cirila in Metoda - prvič kot odvetniški pripravnik (1892-1893), drugič pa malo pred nastopom samostojne advokature v Celovcu (1895-1896). Takoj po odprtju odvetniške pisarne v Kamniku se je vključil v družbeno in politično življenje v mestu. Že leta 1902 je bil izvoljen za predsednika kamniške čitalnice in to delo opravljal do leta 1906, vnovič je bil predsednik čitalnice med letoma 1909 in 1912. Leta 1905 je bil izvoljen za kamniškega župana kot naslednik Josipa Močnika. Kandidiral je na listi liberalne stranke in bil izvoljen kljub temu, da sta imeli katoliška in liberalna stranka enako glasov - odločilni glas zanj je prispeval Janez Breznik, ki je bil sicer izvoljen na listi katoliške stranke. Župan je ostal do leta 1911, ko ga je nasledil kandidat katoliške stranke Julij DereaniBil je eden od pobudnikov ustanovitve telovadnega društva Sokol v Kamniku in bil na njegovem ustanovnem zboru 13. decembra 1904 izvoljen v odbor društva ter izbran za starosto. Bil je tudi zadnji predsednik kamniške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda (1914-1918?). Umrl je leta 1927 v Kamniku po daljši živčni bolezni.

Vnos: MS


Nazaj Naprej