Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Jože Kotnik (Vir: Kamniški občan, 1975, št. 3)

Viri in literatura

Stražar, Stane: Ob bregovih Bistrice : od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico, Ljubljana, 1988.

Zika, Ivan: Iz zgodovine kamniškega športa: Jože KotnikKamniški občan (1975), številka 3, 7.

Zika, Ivan: Iz zgodovine kamniškega športa: Jože Kotnik 2, Kamniški občan (1975), številka 5, 11.

Zika, Ivan: Iz zgodovine kamniškega športa: Jože Kotnik 3, Kamniški občan (1975), številka 6, 7.

Zika, Ivan: Iz zgodovine kamniškega športa: Jože Kotnik 4, Kamniški občan (1975), številka 7/8, 23.

Zika, Ivan: Iz kronike kamniškega športa: (Prvi) balkanski prvaki v krosu, 


Natisni

Jože Kotnik

športnik.

* 9. 2. 1919, Trbovlje
23. 4. 1964, Zagreb


Območje delovanja: Kamnik, Zagreb.


Ko je bil star 10 let mu je umrla mati. Leta 1933 se preseli iz Trbovelj v Volčji Potok k stari materi, da bi lahko nastopil vajeništvo v tovarni Titan, kjer se je izučil za ključavničarja. 

Tekmovati je začel zelo zgodaj in bil s 16 leti že med zmagovalci. Na prvenstvu Ilirije v krosu je 18. marca 1935 v skupini juniorjev (mladinci, 16-18 let) zmagal na progi 3000 m s časom 10:03.6. Istega leta je nastopil tudi na državnem prvenstvu v Ljubljani  in med 11 tekmovalci na 1500 m, osvojil 6. mesto. 19. marca leta 1936 je zmagal med juniorji na prvenstvu Ljubljane v krosu na 2500 m, s časom 8:16. Oktobra istega leta je na juniorskem mitingu Ilirije postavil nov državni rekord v teku na 1000m  v juniorski skupini. Maja 1937 je na izbirnem mitingu za sestavo državne reprezentance Jugoslavije za dvoboj s Čehoslovaško  na 1500 m zmagal in tako 29. maja istega leta prvič obleke državni dres. Avgusta 1937 je postal slovenski prvak v teku na 1500 m. Na državnem prvenstvu, 20. avgusta 1937, je osvojil naslov državnega prvaka na 1500 m in si priboril pravico do nastopa na 8. balkanskih igrah v Bukarešti (5. - 12. september 1937). Na Balkanskih igraj je v juniorski skupini osvojil 3. mesto v teku na 1500 m. Kmalu po novem letu 1938 se je Kotnik preselil v Zagreb  in se včlanil v klub Concordia (hr)

V Zagrebu se je predstavil kot Kamničan - v prvem pogovoru z zagrebškimi novinarji je povedal: "Bilo je leta 1934. Bil sem v rodnem mestu Kamniku. Bručan (Jože op.) je stalno treniral po cesti proti Duplici. To mi je bilo všeč, pa sem še jaz poskusil. Reki so mi, da imam sposobnost za teke. Ves čas mi je bil Jože Bručan učitelj. Moj najboljši uspeh do zdaj je tretje mesto na balkanskih igrah na 1500 m v Bukarešti. Rad bi se posvetil še teku na 3000 m in prepričan sem, da bom pri Concordiji lahko dobro treniral. Do zdaj mi je bil tudi dober trening, ko sem po delu v tovarni Titan v Kamniku tekel domov, zvečer pa od doma na kolodvor, da sem se z vlakom odpeljal na vasovanje v Kamnik." Na prvem nastopu v Zagrebu, 29. maja 1938, je zmagal v teku na 1500 m. Kmalu nato je prvič tekmoval in zmagal v teku na 5000 m. Na prvenstvu Hrvaške, 30. julija 1938, je zmagal v teku na 5000 m in postavil nov rekord. Z rekordoma na 5000 m in 1500 m je bil Kotnik dober kandidat za odlično uvrstitev na 9. balkanske igre, ki so bile septembra 1938 v Beogradu. A balkanijada v Beogradu se ni izšla po načrtih zaradi poškodbe. 9. oktobra 1938 je na državnem prvenstvu v Celju postavil državni rekord na 3000 m. Leto 1938 je tako 19-letni atlet zaključil z državnimi rekordi na 1500 m, 3000 m in 5000 m. 31. marca 1939 je Kotnik zmagal na državnem prvenstvu v krosu. Aprila istega leta je postal hrvaški prvak v krosu na 5000 m. Na državnem atletskem prvenstvu, ki je bilo leta 1939 v Ljubljani, je zmagal v teku na 3000 m čez naravne ovire (steeplechase) (en). V Celovcu je bil istega leta 3. na  v teku na 5000 m v troboju tekačev iz Romunije, Nemčije in Jugoslavije. Na 10. balkanskih igrah, ki so bile od 1. do 6. oktobra 1939 v Atenah, je Kotnik osvojil dve bronasti plaketi. V teku na 3000 m z ovirami in na 5000 m je bil tretji. Leta 1940 je na prvem balkanskem prvenstvu zmagal v krosu na 7500 m in s tem dosegel največji uspeh v športni karieri. Istega leta je osvojil še prvenstvo Hrvaške in državno prvenstvo, ki je potekalo v Ljubljani. Ker je Hrvaška atletska zveza, zaradi sporov znotraj Jugoslovanske atletske zveze, prepovedala svojim atletom nastop na 11.  Balkanskih igrah v Carigradu, Kotnik na njih ni nastopil. 

V novembru 1940 je odšel na služenje vojaškega roka v Tivat. Vojaščino je služil v mornarici. Po vojaškem zlomu Kraljevine Jugoslavije aprila 1941, se je vrnil v Zagreb in 22. julija 1941 zmagal v teku na 3000 m v dvoboju klubov Hašk (en) : Concordija. Na atletskem prvenstvu Zagreba je osvojil 1. mesto na 800 m in na 1500 m, na prvenstvu Hrvaške 12. septembra 1941 pa je zmagal na 1500 m in 5000 m. Na atletskem dvoboju med Slovaško (en) in Hrvaško, novembra 1941 v Zagrebu, je prvič tekmoval in zmagal v teku na 10 000 m s časom 33:19,2. Leta 1942 je znova postal hrvaški prvak v krosu. Na hrvaškem klubskem prvenstvu v Zagrebu, ki je potekalo 1. in 2. avgusta 1942, je prvič teke na 1500 m s časom pod 4 min. Tudi v teku na 5000 m je s časom 15:24,0 postavil osebni rekord. Kljub nastopom na športnih tekmovanjih, je Kotnik sodeloval tudi z osvobodilnim gibanjem na Hrvaškem. Leto 1943 mu je znova prineslo naslove s prvenstva Zagreba in Hrvaške, julija 1943 je v tekmovanju v Bukarešti osvojil 2. mesto na 1500 m. in 1. mesto na 5000 m. 

Po vojni je Kotnik novembra 1946 zmagal na prvem jesenskem krosu, ki so ga organizirali v Zagrebu. Leta 1947 je bil na pomladanskem krosu  za prvenstvo Hrvaške  v Karlovcu na 8000 m drugi. Istega leta je aprila na državnem prvenstvu v krosu na 10 000 m v Osijeku osvojil 7. mesto, pri čemer se je med tekom pred ciljem poškodoval. Na dvoboju med Zagrebom in Budimpešto je bil na 3000 m z ovirami drugi. Na atletskem tekmovanju Slovenije, Srbije in Hrvaške ter kluba Partizan 18. septembra 1948 je bil na 10 000 m četrti. Po osvoboditvi maja 1945, se je Kotnik vključil v 32. divizijo 2. armade Jugoslovanske vojske, za katero je nastopal do konca leta. Na atletskem tekmovanju Jugoslovanske vojske in mornarice, ki je potekalo v Beogradu 2. in 3. septembra 1945, na katerem so sodelovali tudi atleti iz Sovjetske zveze, je dosegel 1. mesto v teku na 1500 m in na 5000 m. Na državnem prvenstvu, ki je potekalo v Zagrebu od 21. do 24. septembra 1945 pa je postal prvi vojaški prvak v teku na 1500 m. V tem času je kot predavatelj sodeloval tudi na tečaju za športne vaditelje, ki ga je organizirala Jugoslovanska armada. V decembru 1945 je bil Kotnik demobiliziran. Leta 1946 se je včlanil v športni klub Mladost (hr). Avgusta istega leta je na državnem prvenstvu v atletiki v Ljubljani osvojil v teku na 1500 m 5. mesto. Na državnem atletskem prvenstvu v Beogradu, ki je bilo 11. oktobra 1946 je osvojil 6. mesto na 10 000 m, na 3000 m z ovirami pa 5. Leto 1949 je bilo njegovo zadnje tekmovalno leto. V tem letu je na atletskem tekmovanju v Mariboru izboljšal svoj osebni rekord na 10 000 m. Na hrvaškem  atletskem prvenstvu je  zmagal na 5000 m. Na državnem atletskem prvenstvu, ki je potekalo 1. septembra 1949 v Beogradu je s 4. mestom na 3000 m z ovirami postavil hrvaški rekord. 

S koncem leta 1949 se je Kotnik poslovil od tekmovanj. Posvetil se je svojemu poklicu in družini. V zagrebški tovarni MEGA je delal kot orodjar. Nepričakovano je umrl za rakom na pljučih 23. aprila 1964 v Zagrebu. Pokopan je na zagrebškem pokopališču Miroševac (hr). Njegov grob z imenom Josip Kotnik je v oddelku  RKT, polje: 241, razred: I, številka: 77 tega pokopališča.

Vnos: AK


Nazaj Naprej