Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Anton Rojc (Vir: Kamniški zbornik, št. 18 [2006), str. 335)

Viri in literatura

Juteršek, Mirko: Anton Rojc (1892-1968): kamniški rezbar in slikar, v Kamniški zbornik XVIII (2006), Kamnik, str. 335.

Juteršek Mirko: Anton Rojc (1892-1968) : kamniški rezbar in slikar (zloženka ob razstavi, Galerija Veronika, 5. - 31. maj 2006, OI JSKD Kamnik, 2006.

Raković, Esma: Anton Rojc - moj ded, Kamniški zbornik XVIII (2006), Kamnik, str. 337.

Natisni

Anton Rojc

restavrator, rezbar, slikar.

* 1892, Hudo
1968





Rodil se je v Hudem pri Radomljah očetu Francu Rojcu in materi Frančiški, katerima se je rodilo sedem otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Radomljah in se kasneje izučil za mizarja. Poklic mizarskega mojstra, predvsem pa zanimanje in nadarjenost, so mu omogočili, da je deloval predvsem kot rezbar in slikar. Kot rezbar je izdeloval okvirje, jaslice in druge predmete, za cerkvene potrebe pa je restavriral in obnavljal povečini lesene dele oltarjev ter občasno slikal oltarne slike ali jih popravljal. Veliko je slikal krajinske motive in ulične vedute starega mestnega jedra Kamnika. Leta 1928 se je poročil z Ljudmilo Petek, s katero sta imela dva sinova. Z družino je sprva bival na Šutni, v hiši nasproti Sadnikarjevega muzeja. Zadnjih trinajst let pa je odmaknjeno živel v Mekinjah, kamor je preselil tudi svojo delavnico. Leta 1963 je svoja dela razstavljal v okviru kamniškega prvega Turističnega tedna na skupinski razstavi kamniških likovnih umetnikov v razstavišču Veronika.

Slikarstva se je želel učiti pri Rihardu Jakopiču, kateremu je svoje slikarske poizkuse pokazal leta 1912, a za šolanje ni izpolnjeval potrebnih pogojev, čeprav mu je Jakopič priznal nadarjenost. Ker domači za njegovo slikarsko zanimanje niso imeli posluha, je slikarsko umetnost vedno iskal sam, kar se je odražalo tudi kasneje v njegovem samotarskem načinu življenja. V slikarstvu se je sprva zgledoval po vzornikih, ki jim je sledil s tem, da jih je kopiral. Med njimi je bil kamniški slikar Maks Koželj, na čigar dela pri Rojcu spominja njegova barvna paleta. Njegovi akvareli so približani stilu predvojnega barvnega realizma. Akvarel je uporabljal tudi pri slikarski pripravi, saj je vsak motiv, ki ga je naslikal v olju prej naslikal na papir v akvarelni tehniki. Rojčeva slikarska posebnost je bila tudi v tem, da se je prvenstveno usmeril v slikanje starega Kamnika, njegovih ulic in zanj značilnih nizkih hiš.

 

Vnos: AK


Nazaj Naprej