Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Viktor Repanšek (Vir: Kamniški zbornik 17, 2004)

Galerija slik
Spominska plošča na rojstni hiši. Podoba Viktorja Repanška je delo kiparja Mihe Kača.
Rojstna hiša Viktorja Repanška na Šutni št. 1.
Viri in literatura

Bezek, Danijel: Ob devetdesetletnici inženirja Viktorja Repanška, v Kamniški zbornik (2004), letnik 17, 319-322.

Enciklopedija Slovenije, zv. 10, Ljubljana, 1996.

Mejač, Vera: Kamnik izgubil častnega občana in uglednega agronoma, Kamniški občan, 19.1.2006, 10.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Sluga, Tadej: Viktor Repanšek oče prvih slovenskih sort krompirjaKamniški zbornik (2014), letnik 22, 49-52.

Natisni

Viktor Repanšek

agronom, častni občan/meščan, skavt, učitelj.

* 2. 9. 1913, Kamnik
2. 1. 2006, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana, Zagreb.


Rodil se je v Kamniku posestniku, ki je kot dopolnilno dejavnost ob kmetovanju prevažal tudi pošto. Ljudsko šolo je končal v Kamniku in gimnazijo v Ljubljani. Po maturi leta 1933, je odšel na služenje vojaškega roka. Po odsluženi vojaščini se je na zagrebški univerzi vpisal na študij agronomije na Kmetijsko-gozdarski fakulteti. Diplomiral je leta 1938.

Prvo zaposlitev je dobil leta 1938 na novoustanovljeni kmetijski šoli v Poljčah, konec leta 1938 pa je bil nameščen kot referent za kmetijsko-gospodinjsko šolstvo na kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. V tistem času je na tedanjem področju Dravske banovine (celotno slovensko ozemlje znotraj tedanje Kraljevine Jugoslavije) delovalo 5 banskih kmetijskih šol, ženski populaciji pa je bilo namenjenih 10 kmetijsko-gospodinjskih šol (8 zasebnih in 2 banski). Repanšek je skrbel za nemoteno delovanje tovrstnih šol ter organiziral in vodil številne tečaje po celotni Dravski banovini. Zaradi preteče vojne nevarnosti je bil 1.2.1941 mobiliziran. Začetek 2. svetovne vojne v Jugoslaviji je dočakal v Mladenovcu (v bližini Beograda, Srbija), kjer je prišel v nemško vojno ujetništvo. Med vojno je zamenjal tri nemška in tri italijanska taborišča. Po osvoboditvi maja 1945 je postal referent za tisk in propagando pri ministrstvu za kmetijstvo. To delo je opravljal do leta 1947, ko je odšel na specializacijo iz selekcije in pridelovanja krompirja na Češko. Po vrnitvi je začel s pripravami na žlahtnjenje krompirja na Kmetijskem znanstvenem zavodu (kasnejši Kmetijski inštitut Slovenije) v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjeval tudi na Nizozemskem (1948) in v Avstriji (1949). Svoje delo je posvečal vzgoji domačih vrst krompirja, ki bi bile odporne na škodljivce in bolezni na našem geografskem področju. Tekom let znanstvenega delovanja je Repanšek vzgojil prvih 10 slovenskih krompirja (med njimi I-6 z imenom igor, I-14 z imenom jubilej, I-16 z imenom viktorija, I-38 z imenom karmin, VII-7 z imenom vesna, XV-16 z imenom dobrin, XV-60 z imenom matjaž in X 927-3 z imenom cvetnik). Iz političnih razlogov je bila leta 1952 odpuščen z inštituta, kamor se je po več različnih službah, vrnil leta 1954. Na Kmetijskem inštitutu je delal do leta 1973, nazadnje kot znanstveni svetnik in vodja odseka za krompir. V letih znanstvenega dela je izdal preko 100 člankov, je soavtor številnih znanstvenih monografij, izdal je tudi nekaj samostojnih del (Gojimo krompir [1949], Krompir [1958], Osnove pridelovanja krompirja na velikih površinah [1962]). Uredil je preko 70 strokovnih knjig. Za svoje znanstveno delo je prejel več nagrad: drugo nagrado Sklada Borisa Kidriča (1965), Red dela z zlatim vencem (1968), izvoljen je bil za zaslužnega člana Zveze inženirjev  in tehnikov Slovenije (1972), Red republike z bronastim vencem (1974), Nagrada Sklada Borisa Kidriča (1980), izvoljen za častnega člana Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije (1983), zlata plaketa Poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine (1985), Biotehniška fakulteta mu je podelila Jesenkovo priznanje za življenjsko delo (1995), Kmetijski inštitut Slovenije pa mu je podelil zlato značko (1998). Ob njegovi devetdesetletnici ga je Občina Kamnik počastila z naslovom častnega občana.

Viktor Repanšek je bil eden od začetnikov skavtstva na kamniškem področju.

Vnos: AK


Nazaj Naprej