Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Ferdinand Seidl (Vir: Zgodovina slovenskega planinstva, Radovljica, 2009.)

Natisni

Ferdinand (Ferdo) Seidl

akademik, geolog, klimatolog, naravoslovec, planinec.

* 10. 3. 1856, Novo mesto
1. 12. 1942, Novo mesto





Rodil se je v Novem mestu, steklarju Čehu Ferdinandu ter Slovenki Alojziji rojeni Kalčič. Očetovi predniki so bili v več rodovih steklarji iz češkega Črnega lesa. Gimnazijo je zaključil leta 1874 v Novem mestu in študij nadaljeval v Gradcu, kjer je v letih 1874-1880 študiral naravoslovje, fiziko in matematiko. Po končanem študiju je v letih 1882-1887 deloval kot učitelj v Krškem. V tem času je objavil prve poljudne naravoslovne članke. Leta 1885 je na dunajski univerzi pri dr. Franu Miklošiču opravil izpit iz slovenščine kot učnega jezika. Leta 1887 je, po smrti Frana Erjavca, profesor na goriški realki. V Gorici se je upokojil leta 1915 in se preselil v Novo mesto. Zaradi pomanjkanja učiteljev je v Novem mestu poučeval na gimnaziji in blagoznanstvo na trgovski šoli. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je zaradi skromnosti in bolehnosti zavrnil ponujeno katedro za geologijo na Filozofski fakulteti. Od leta 1903 je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1940 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Raziskoval je geološke, seizmološke, meteorološke in klimatske pojave, zanimal se je tudi za botaniko in sociologijo. Razlagal je vremenske pojave, med drugim npr. nastanek burje na Krasu in fena na dinarskem območju. Poročal je o vzrokih nastanka ljubljanskega potresa leta 1895. Pri dunajski potresoslovni  komisiji je bil med letoma 1895 in 1915 poročevalec za potrese na Kranjskem in Goriškem. Med potovanju po Sloveniji je zbiral kamnine in okamnine, še posebno v okolici Krškega, Novega mesta in Gorice ter preučeval rastlinstvo v alpskem svetu.  Objavil je okrog 100 razprav in člankov v domačih in tujih strokovnih časopisih, pisal je tudi poljudne članke za dnevno časopisje, knjižne ocene in in poročila.

Njegovo najpomembnejše poljudnoznanstveno delo v slovenskem jeziku je Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice I-II (1907, 1908). V njih je Kamniško-Savinjske Alpe obdelal kot  geolog.  To delo velja za prvo poljudno znanstveno delo s področja geologije pri nas. Njegovo pionirsko delo Geologija iz leta 1914 je žal ostala v rokopisu.

Vnos: AK


Nazaj Naprej