Leta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo Veroniko Lindnas, v matičnih knjigah je omenjen kot orglar. Med letoma 1677 in 1680 je dobil ljubljanske meščanske pravice, saj je leta 1677 omenjen kot "Orgelmacher" (orglar), leta 1680 pa že kot "Bürger und Orgelmacher in Laybach" (meščan in orglar v Ljubljani).  Med leti 1671 in 1702 je bil edini orglar v Ljubljani z meščanskimi pravicami. V zakonu z ženo Veroniko sta se mu rodila vsaj dva otroka in sicer junija leta 1675 hči Marija Magdalena in julija 1679 sin Janez Jožef. Njegovi inštrumenti kažejo vpliv tirolske šole ter prepletanje nemških in italijanskih vplivov. Deloval je na območju današnje Slovenije in Hrvaške. Leta 1676 je izdelal orgelski rog v stolpu na ljubljanskem gradu, leta 1680 pa orgelski pozitiv za kamniško frančiškansko cerkev, ki je danes v cerkvi na Sv. Primožu nad Kamnikom in je najstarejši ohranjeni orgelski inštrument na Slovenskem. Leta 1688 je v zagrebški cerkvi sv. Katarine (hr) postavil orgle s 15 registri in leta 1690 s temeljito preobrazbo in nadgradnjo starejših naredil orgle v zagrebški katedrali. V Zagreb ga je povabil tedanji zagrebški škof Aleksandar Mikulić (škof v letih 1688–1694). Fallerjeve orgle so, ob nekaj spremembah, ostale v katedrali do potresa leta 1880, po katerem so v Zagrebu postavili sedanjo neogotsko katedralo. Orgle v zagrebški katedrali so imele 19 registrov, od katerih jih je 6 ohranil od prejšnjih orgel, in en manual. Mojster jih je izdelal v Ljubljani in jih nato dal po Savi pripeljati do Zagreba. Po pogodbi naj bi za svoje delo prejel 1600 renskih florintov in še 20 zlatih dukatov nagrade za dobro opravljeno delo. S Fallerjevim glasbilom je zagrebška katedrala dobila prave baročne orgle. Leta 1697 je Faller popravljal štiri glasbila v Stični in sicer velike orgle, male orgle, pozitiv in orgelski rog v zvoniku. Leta 1699 je izdelal orgle, ki so danes v Sodražici na Dolenjskem. Leta 1717 je bil še živ, saj je še plačeval davke. Njegove orgle so izredno solidna glasbila. Leta 1991 je organist, skladatelj in muziokolog Milko Bizjak na Fallerjevem pozitivu s Svetega Primoža nad Kamnikom posnel zvočni posnetek Glasba dežele Kranjske: 18. stol.: Fallerjeve orgle, 1680, ki je izšel na kaseti in zgoščenki.

Vnos: AK