A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Iva Šubelj Kramar (vir: nakamniskem.si)

Galerija slik
Viri in literatura

Hieng, Primož: Med življenjem in dediščino Iva Šubelj Kramar (1953-2011). V: Kamniški zbornik XXI. (2012), str. 343-345.

Iva Šubelj Kramar (na nakamniskem.si).

Nagrada družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine (na avto.si).

Predlog sklepa o podelitvi priznanj Občine Kamnik v letu 2006 (glej prilogo).

Šopki - Iva Šubelj Kramar (na arnes.si).

Za vedno je odšla (na gore-ljudje.net).

Poglejte še

Iva Šubelj Kramar in njeni šopki (na youtube.com).

Šopki: Iva Šubelj Kramar (na arnes.si).

Šubelj Kramar, Iva: Legende in mit, Kamnik, 2013.

Šubelj Kramar, Iva: Tako so živeli in kuhali, Kamnik, 2007.

Zbirka Pletarskih izdelkov - Iva Šubelj Kramar (na youtube.com).

Natisni

Iva Šubelj Kramar

etnologinja.

* 12. 2. 1953, Ljubljana
4. 1. 2011, Kamnik





Iva Šubelj Kramar se je rodila leta 1953 v Ljubljani. Vrsto let je bila zaposlena v Gradbenem centru Slovenije. Bila je strokovna sodelavka in samostojna raziskovalka s področja stavbarske dediščine. Svoje delo je posvetila izročilu in varstvu etnološke dediščinePripravila oz. sodelovala je pri večjem številu razstav, med katerimi velja omeniti: Dediščina in kultura stavbarstva na Slovenskem, stare kritine, kamnoseštvo, kovaštvo; Dediščina stavbarstva Primorska in Kras; Bovška hiša; Slovenski dom,;Vrata – dediščina – rezbana vrata Tuhinjske doline,; Odpadki v gradbeništvu in varovanja okoljaRekonstrukcija krogovičij poznogotskih oken cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom. Avgusta 2009 je v paviljonih graščine v Dolu pri Ljubljani imela samostojno razstavo fotografij Šopki. Aktivna je bila tudi na mednarodnih posvetih o ljudski arhitekturi.

V upravljanje je prevzela Budnarjevo domačijo v Zgornjih Palovčah, skrbela je tudi za Preskarjevo bajto na Veliki planini. Poleg koncepta "živega" muzeja, katerega cilj je ohranjanje življenja, kakršno je nekoč bilo, je skrbela za razstave, predavanja, prikaze različnih dejavnosti in organizirala najrazličnejše delavnice. Za projekt Ohranjanja pastirske dediščine na Veliki planini – Preskarjev stan, je leta 2004 prejela nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Leta 2006 ji je Občina Kamnik podelila bronasto priznanje za zasluge pri varstvu etnološke dediščine na Kamniškem

Poleg skrbi za Budnarjevo muzejsko hišo in Preskarjevo bajto si je prizadevala za obnovo še nekaterih objektov, ki sodijo k kulturni dediščini. Med njimi velja omeniti sušilnice sadja v Tuhinjski dolini in prenovo kmečke hiše v Beli. Hišo v Beli je leta 2003 kupila in jo v nekaj letih obnovila v starem kmečkem stilu. Zraven nje je postavila star kmečki kozolec - toplarv njem pa pripravila zbirko starih kmečkih pletarskih izdelkov. Septembra 2010 je prenovljeno kmečko hišo in toplar predstavila javnosti. Umrla je januarja 2011 v Kamniku.

Vnos: MS


Nazaj Naprej