Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Dušan Karba (vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Ljubljana, 1990, str. 412).

Viri in literatura

Baloh, Stanka: Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju, Kamnik, 2006.

Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Ljubljana, 1990.

Kamnik. V: Slovenec, političen list za slovenski narod, leto 66, št. 158a, str. 4 (na dlib.si).

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, A-L, Ljubljana, 2008.

Seznam prejemnikov priznanj (na sfd.si)

Zbornik ob 50-letnici celovitega študija farmacije, Ljubljana, 2010, (na ffa.uni-lj.si).

Natisni

Dušan Karba

dekan fakultete, doktor znanosti, farmacevt, lekarnar, sodelavec OF, univerzitetni profesor.

* 6. 11. 1915, Kamnik
17. 5. 2004, Ljubljana





Rodil se je leta 1915 v družini lekarnarja in kasnejšega kamniškega župana Riharda Karbe in njegove druge žene Ane, roj. Močnik. Njegov ded je bil lekarnar, župan in pobudnik ustanovitve kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva Josip Močnik. Po maturi leta 1934 na ljubljanski realki se je vpisal na študij farmacije in leta 1938 diplomiral na Fakulteti za farmacijo (hr) Univerze v Zagrebu. Po študiju se je vrnil v Kamnik in prevzel vodenje kamniške lekarne. 

Med drugo svetovno vojno je s sanitetnim materialom in zdravili pomagal partizanski sanitetni službi. Potem, ko je za to izvedel gestapo, je leta 1945 odšel k partizanom. Pridružil se je štabu 4. armade JLA, kjer je pomagal organizirati sanitetno službo. V vojski je ostal celo desetletje ter med letoma 1949 in 1956 pri sanitetni oficirski službi predaval podoficirjem farmacevtskim tehnikom. V tem času se je udejstvoval tudi v politiki. Takoj po vojni je bil podpredsednik ljudskega odbora v Kamniku, kasneje je bil namestnik republiškega poslanca SRS. Leta 1950 je postal prvi predsednik Farmacevtskega društva Slovenije, večkrat zapored je bil tudi predsednik Zveze farmacevtskih društev Jugoslavije.

V obdobju 1956-1961 je bil Direktor republiškega zavoda za farmacijo in kontrolo zdravil. Udeleževal se je kongresov Mednarodne farmacevtske federacije (en). Bil je pobudnik ponovne uvedbe leta 1948 ukinjenega samostojnega študija farmacije na ljubljanski univerzi. Uspešno je organiziral in vodil 3. kongres Zveze farmacevtskih društev Jugoslavije, ki je postavil smernice izobraževanja farmacevtov in podprl ustanovitev popolnega farmacevtskega študija na Univerzi v Ljubljani. Zato je leta 1960 prevzel vodenje komisije, ki je pripravila načrt štiriletnega študija farmacije. Leta 1961 je bil izvoljen za rednega predavatelja na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Univerze v Ljubljani. Leta 1966 je na FNT doktoriral z disertacijo Sulfoniltio-sečnine kot oralni antidiabetikiPredaval je farmacevtsko kemijo, med letoma 1975 in 1985 kot redni profesor. Večkrat je bil predstojnik oddelka za farmacijo, enkrat tudi oddelka za kemijo. V letu 1978 je bil dekan FNT. Po upokojitvi je bil leta 1986 imenovan za zaslužnega profesorja. Napisal je okrog 20 člankov in univerzitetni učbenik Materija medika. Za svoje delo je leta 1975 prejel Minařikovo odličje, leta 2000 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je leta 2004 v Ljubljani.

Vnos: MS


Nazaj Naprej