A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Franc Koncilja (vir: gradivo za Kamniški zbornik).

Galerija slik
Viri in literatura

Avguštin, Maja; Lavrinc, Saša: Plečnik: na Domžalskem in Kamniškem, Ljubljana, 2010.

Franc Koncilja (1896-1991), Plečnikov mizar (na kamnican.si).

Gradivo za Kamniški zbornik.

Zapuščina mizarskega mojstra Franca Koncilje (na kamra.si).

Natisni

Franc Koncilja

mizar, rezbar.

* 7. 10. 1896, Jeranovo
25. 4. 1991, Mekinje





Rodil se je leta 1896 v družini z enajstimi otroki. Za mizarja se je izučil pri svojem očetu Francu na Jeranovem ter leta 1928 odprl mizarsko delavnico v Mekinjah. Ker ni imel primernega orodja je les na grobo obdelavo vozil v druge delavnice, sam pa se je posvetil fini obdelavi lesa. Izdeloval je pohištvo visoke kvalitete, največ po naročilu kamniških meščanov. V tem obdobju je njegova delavnica zaposlovala od 4 do 5 delavcev. Med drugo svetovno vojno so njegovo dejavnost okupacijske oblasti močno omejile - prisiljen je bil delati predvsem za okupatorjeve potrebe, postavljen je bil pod stalen nadzor. Njegovi pomočniki so bili namreč prisilno mobilizirani v nemško vojsko, kasneje pa prebegli k partizanom.

Po koncu vojne se je družina znašla v težkih razmerah. Nove oblasti so nanj kot obrtnika močno pritiskale ter ga visoko obdavčile. Zato se je družina večkrat znašla v pomanjkanju. Kljub temu je tudi od kamniških oblasti dobil nekaj naročil - mdr. za opremo gostilne Planinka na Glavnem trgu v Kamniku. Največ naročil je dobival od cerkvenih naročnikov, zlasti v sodelovanju z Jožetom Plečnikom, po načrtih katerega je izdeloval veliko število lesenih izdelkov. Za cerkev v Zgornjih Stranjah je izdelal lesene dele oltarjev, okno v prezbiteriju, vrata v zakristijo, krstilnico, okvirje križevega pota ter štirinajst različnih svetilk ob postajah križevega pota. Za cerkev Frančiškanskega samostana v Kamniku je izdelal lesene dele v kapeli Božjega groba, v Nevljah stensko oblogo krstilnice, v Tunjicah dvoje vrat pri stranskih vhodih v cerkev, v cerkvi na Šutni nosilni del podstavka za kopijo slike brezjanske Marije Pomagaj. V sodelovanju s Plečnikom je delal tudi za ljubljansko stolnico, kjer velja omeniti izdelavo škofovskega sedeža in cerkev sv. Antona v Beogradu (sr). Po Plečnikovih načrtih je izdelal pohištvo za dnevno sobo v lectariji Stele. Štirje stoli, miza, svečnik in lestenec sodijo med njegova najzahtevnejša dela. V sodelovanju s Plečnikom je izdelal še vrsto manjših naročil, kot so križi, knjižne omare itd. Nekateri Plečnikovi načrti, zlasti za manjše spomenike, niso bili realizirani.

Kasneje je opustil obrt in se upokojil. Tudi po upokojitvi je nadaljeval z mizarskim in rezbarskim delom vendar predvsem kot prostočasno dejavnostjo. Ukvarjal se je zlasti s furnirjem in oblikovanjem različnih vzorcev lesa, mdr. je izdelal lepo število šahovskih mizic. Umrl je leta 1991.

Vnos: MS


Nazaj Naprej