Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>

Oto Apfaltrer, slika iz osmrtnice (vir: Škrlep B, Grilc T.: Raziskovalna naloga, Grad Križ 1583-1943).

Galerija slik
Družina Apfaltrer (soproga Oto in Irena z otroci). Ena zadnjih fotografij iz notranjosti kriškega gradu.
Grb rodbine Apfaltrer.
Grad Križ na razglednici iz okrog leta 1910.
Poglejte še

Geni

Mautner Markhof

Slovenija Heraldry (en)

Stammreihen-Datenbank adliger Familien (de)

Wikipedija

Natisni

Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.

baron, plemič, politik, poslanec.

* 28. 10. 1857, Gradec
10. 4. 1920, München


Območje delovanja: Dunaj, Kamnik.


Baron Maria Otto Apfaltrer von Apfaltrern (V zadnji izdaji zbornika družine Mautner Markhof omenjen tudi kot  Otto Johannes Freiherr Abfaltrer von Abfaltrern) je bil sin istoimenskega dosmrtnega člana gospodarske zbornice dunajskega parlamenta, Ota Apfaltrerja (de) (1823-1905) in Ane Apfaltrer (roj. Gianella). V družini so se rodili trije otroci, hčerka Ipolita (1856), Oto (1857) in Rudolf (1859).  

Med študijem na dunajski univerzi je bil vpoklican v vojaško službovanje v Bosno in Hercegovino, od koder se je leta 1882 vrnil kot poročnik in nato dokončal študij. Med službovanjem poslaniškega atašeja v Bruslju je zbolel in se kasneje več let zdravil v Opatiji. Pozneje se je odpravil v Nemčijo, kjer se je izobraževal na kmetijski akademiji v Bonn-Poppelsdorfu (de). Po koncu šolanja je nekaj časa deloval na posestvu grofa Keglevicha v Topolčanih, od koder se je preselil na Križ pri Kamniku.

Rodbina Apfaltrer (sl. Jablaniški) je veljala za eno najstarejših na slovenskem ozemlju. Valvasor obstoj rodbine datira na začetek 11. stoletja, po moški liniji pa rodbina izumre sredi 20. stoletja. Njihovo ime nosi po gradu Jablanica, ki ni točno lociran, najbolj pa prevladuje mnenje, da gre za grad Roje, ki je stal na vrhu hriba Tičnica nad Šmartnim pri Litiji. Kljub svojemu starodavnemu poreklu, ki jih je uvrščalo v "praplemstvo", niso nikoli presegli baronskega naziva. Tega so prejeli leta 1672 skupaj s predikatom "Apfaltrern". Svoje posesti so imeli v okolici Litije, Beli krajini in v širši okolici Kamnika. Leta 1772 je Frančiška Apfaltrer po drugem možu, grofu Auerspergu, podedovala grad Križ pri Komendi, ki so ga njeni dediči obdržali do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad požgan

Oto mlajši se je 28. 1. 1889 poročil z Ireno Mittag von Lenkheym (Demšar navaja priimek Lichtenstein), ki je bila rojena 17. 3. 1876 na Dunaju. Po poroki je od svojega očeta prevzel posestvo Križ-Stari grad in do smrti živel tam. S soprogo sta bila brez otrok, vendar je Irena zaradi sestrine bolezni in smrti njenega moža prevzela skrbstvo nad svojimi nečaki, ki so se je jima pridružili na gradu Križ.

Na grajskem posestvu je vrtnaril, urejal okolico in kmetoval. Pred razpadom monarhije je bil Oto Apfaltrer ml. kranjski deželni poslanec v veleposestniški kuriji in od leta 1910 odbornik ter član odbora Kmetijske družbe. Na Križu je bil zaradi preudarnega gospodarjenja precej priljubljen med vaščani. Na gradu ni hranil denarja, temveč le vrednostne papirje. Bil je krstni boter kovačevemu sinu. 

V časopisu Kmetovalec ga opisujejo, kot "izredno ljubeznivega, gostoljubnega, prijaznega in potrpežljivega" in da je "veliko storil v prospeh kmetijstva na Kranjskem", njegovo veleposestništvo pa je bilo "ne samo na Kranjskem, ampak v celi Sloveniji najboljše". (Kmetovalec, 31. 5. 1920)

Umrl je v Münchnu, pokopan pa je na Dunaju. Časopis Slovenec je o njem tedaj zapisal: »zanimal se je za gospodarski razvoj Kranjske in je tudi v deželnem zboru v gospodarskih zadevah edini izmed Nemcev glasoval s Slovenci«. (Slovenec, 16. 4. 1920)

Danes na barone Apfaltrerje na kamniško-komendskem spominja le njihova poškodovana grobnica na pokopališču v Komendi. Tam sta med drugim pokopana tudi starša Ota ml.

Vnos: SS


Nazaj Naprej